TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu v točki A/1a, 1b in 1c ter v točki II.a in II.b ter

v točki 4 tako spremeni, da se glasi:

"A. Tožena stranka U. J. je dolžna plačati tožeči stranki V. G.

znesek 139.735,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki

teko od:

1.a/ zneska 3.750,00 SIT od 06.08.1996 do plačila

zneska 1.500,00 SIT od 14.11.1996 do plačila

zneska 5.800,00 SIT od 29.04.1997 do plačila

zneska 5.400,00 SIT od 26.05.1997 do plačila

zneska 29.900,00 SIT od 08.04.2000 do plačila

zneska 63.223,00 SIT od 08.04.2000 do plačila

(spisi pod opr. št. I 3656/95, I 96/3400, P 4/97 ter P 334/97

Okrajnega sodišča v T.).

1.b/ zneska 4.000,00 SIT od 14.02.1997 do plačila

zneska 3.000,00 SIT od 28.04.1997 do plačila

(spisa pod opr. št. I 96/2229 in P 268/97 Okrajnega sodišča v

T.)

1.c/ zneska 5.400,00 SIT od 11.11.1996 do plačila

zneska 3.600,00 SIT od 12.02.1997 do plačila

zneska 5.050,00 SIT od 28.05.1998 do plačila

zneska 9.112,00 SIT od 01.09.1998 do plačila

(spisi pod opr. št. I 954/96, I 97/2270, P 357/97 in P 31/99

Okrajnega sodišča v T.).

Kar zahteva tožeča stranka več v točkah A/1.a, 1.b in 1.c ter v

celoti v točkah II/a in II/b se zavrne.

Pravdni stranki morata nositi vsaka svoje pravdne stroške."

V preostalem se pritožba tožene stranke kot neutemeljena zavrne in se

v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve

stopnje.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 33.430,00 SIT

pritožbenih stroškov v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

 

Terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko za tekoče obveznosti iz

naslova plačevanja elektrike, vodarine in ostalega, kar se je

zavezala tožena stranka najemodajalki - tožnici po pogodbi, pa tega

ni plačevala niti najemodajalki niti dobaviteljem, zastara tako zoper

dobavitelja kot tudi zoper najemodajalko, ki je kasneje te terjatve

plačala, v enoletnem zastaralnem roku. Odškodninska terjatev

najemodajalke za stroške pravdanja z dobaviteljem, za stroške

tekočega vzdrževanja stanovanja, v katerem je bila neuspešna,

pravdala pa se je, ker ji je tožena stranka zatrjevala, da so

obveznosti plačane, pa se je to izkazalo za neresnično, in je bila

najemodajalki s tem povzročena škoda, zastara v triletnem zastaralnem

roku, od kar je bila pravda končana in ker je najemodajalka šele

tedaj izvedela za obseg škode.