TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Tožba glede 1., 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe se z a v r n e.

II. Tožbi glede 4. točke izreka izpodbijane odločbe se u g o d i in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi. Taksa za postopek, v katerem je bila izdana odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, pa se določi tako, da znaša 417,00 EUR (prej 100.000,00 SIT).

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

Standardi revidiranja predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati elastično in kot celoto, s tem, da jih je mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo njihov preskriptivni značaj. Na podlagi standardov bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubili svoj smisel. Ker gre za pravila stroke, pa to tudi pomeni, da mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je bila pooblaščena za njihov sprejem, torej Slovenski inštitut za revizijo (tožena stranka). Sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih pravil revizijskih standardov, je zato nujno zadržan (kot je to naslovno sodišče obrazložilo že v svoji sodbi z dne 14.2.2006, opr. št. G 18/2003 - glej 11. točko njene obrazložitve). To pa pomeni, da bi lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem standardov revidiranja uspela le, če bi izkazala, da je tožena stranka v konkretnem primeru tolmačila posamezna pravila Slovenskega poslovno-finančnega standarda 1 (SPS1) na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali če bi njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarjala prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju.

Inštitut lahko v primeru, ko so po 67. členu ZRev-1 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin (pozitivne prognoze) oceni, da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo Ocenjevalec v bodoče vrednotil podjetja oziroma banke v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je skrb za stabilnost poslovanja bank, za njihovo dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njihove posle, bistveno večja kot pri podjetjih, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzora (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo ocenjevalcev vrednosti, zaupanja v to, da je njihova ocena vrednosti opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.