TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je v skladu z določbo 1. odstavka 129. člena ZEKom pristojna tudi za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, za reševanje katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odstavek 129. člena ZEKom). Vendar pa se v primeru, če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred Agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, postopek reševanja spora pred Agencijo ustavi (5. odstavek 129. člena ZEKom).

Že začeti postopek reševanja spora pred Agencijo ni ovira za začetek pravde pred sodiščem, pa tudi ne pogoj za začetek postopka pred sodiščem.

tekst :

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 3/2009 z dne 30. 1. 2009 (1. točka izreka) in odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo (2. točka izreka).

Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik uvodoma očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno kršilo določbe postopka, ker je sklep izdal sodnik, kateremu spis v reševanje sploh ni bil dodeljen. Navaja, da je sklep o zavarovanju z dne 30.1.2009 izdala sodnica A.A., ki je do izdaje izpodbijanega sklepa tudi vodila ugovorni postopek in upniku vročala v odgovor ugovor in pripravljalne vloge dolžnika, izpodbijani sklep z dne 6.5.2009 pa je izdal sodnik B.B.. Do predodelitve spisa naj bi prišlo šele potem, ko je bil izpodbijani sklep že izdan, in sicer z odredbo vodje oddelka za gospodarsko sodstvo z dne 12.5.2009.

Vodja oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani je v pojasnilu z dne 18. 6. 2009 navedla, da je v pravilih o dodeljevanju zadev v gospodarskih sporih, ki so vsebovana v letnem razporedu dela sodnikov 2009, določeno, da se samostojni predlog za izdajo začasne odredbe, če že teče spor med istima strankama, dodeli sodniku, ki obravnava spor, torej tožbo. Kadar je že bilo odločeno o samostojni začasni odredbi, se nato tudi tožba v isti zadevi dodeli sodniku, ki je obravnaval samostojno začasno odredbo (7. točka Pravil). Pravila tudi določajo, da se specializirane zadeve dodeljujejo le tistim sodnikom, ki so razporejeni na delo na posamezno specializirano področje, in da o eventualno potrebni predodelitvi zaradi specializacije odloča vodja oddelka. Tožba, ki se vodi pod opr. št. V Pg 976/2009, s katero je upnik opravičil izdano začasno odredbo, bi v kolikor ne bi šlo za specializirano zadevo s področja varstva konkurence, morala biti dodeljena v delo sodnici A.A., ker je že pred tem odločala o samostojni začasni odredbi opr. št. Zg 3/2009. Ker pa sodnica A.A. ni razporejena na delo na navedenem specializiranem področju, je bila tožba dodeljena sodniku B.B., ki je bil v trenutku prispetja tožbe na navedenem vpisniku zakoniti sodnik za to vrsto sporov. Zato je bila zadeva V Pg 976/2009 dne 6. 4. 2009 pravilno s strani vodje vpisnika dodeljena sodniku B.B.. Vodja oddelka je nato zaradi opisane specializacije glavne zadeve ustno odredila, da se navedenemu sodniku predodeli še spis Zg 3/2009, nakar je bil spis pomotoma, namesto vodji oddelka zaradi izdaje še pisne odredbe o predodelitvi, takoj posredovan v delo sodniku B.B., ki se je takoj lotil reševanja zadev in v obeh dne 6. 5. 2009 tudi odločil. Navedeno je tudi razlog, da je bila pisna odredba vodje oddelka izdelana šele 12. 5. 2009.

Predodelitev zadeve Zg 3/2009 je bila torej v skladu s Pravili o dodeljevanju zadev v gospodarskih sporih, vsebovanimi v letnem razporedu dela sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2009 in torej ni moč pritrditi pritožniku, da je bilo kršeno načelo zakonitega sodnika.

Sodni red sicer res izrecno ne govori o dodeljevanju zadev po specializaciji znotraj posameznega oddelka, kar pa sicer sodi v okvir notranje organizacije sodišča, ki je v pristojnosti predsednika sodišča. Ta z letnim razporedom dela določi razporeditev sodnikov na sodne oddelke oziroma pravno področje, na katerem izvajajo sodno oblast. Z njim določi tudi vodje oddelkov. Vodja oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku, za racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev in letnim razporedom dela sodnega osebja ter opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s Sodnim redom pisno pooblasti predsednik sodišča (2. odstavek 41. člena Sodnega reda). Vodja oddelka je torej v danem primeru imela pooblastilo za predodelitev zadeve drugemu sodniku.

V danem primeru ne gre za predodelitev v smislu 162., 164. in 170. člena Sodnega reda. Zato sklicevanje pritožnika na navedene določbe ni utemeljeno.

Kršitev določb postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Navedena kršitev je podana, če je o zadevi sodil sodnik posameznik, pa bi bil moral soditi senat oziroma če je sodil senat v sestavi, ki je premalo številna. Podana je tudi takrat, kadar je odločbo izdelal sodnik, ki ni vodil in opravil glavne obravnave. Ni pa podana, kadar je o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi odločil sodnik, ki začasne odredbe ni izdal, kot to zmotno meni pritožnik. Ker v danem primeru narok ni bil opravljen, načelo neposrednosti ni moglo biti kršeno. Sodnik, kateremu je bila zadeva predodeljena, se je tako lahko seznanil z vsemi argumenti upnika in dolžnika.

Očitana bistvena kršitev določb postopka torej ni podana.

Utemeljeno pa pritožnik izpodbija odločitev prvostopnega sodišča, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Prvostopno sodišče je svojo odločitev temeljilo na ugotovitvi, da je sodišče odločalo v zadevah, za katere je v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/2004; v nadaljevanju ZEKom) pristojna odločati Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (v nadaljevanju Agencija). Ta naj v dani zadevi ne bi odločila ravno zato, ker je odločilo sodišče s sklepom o zavarovanju z dne 30.1.2009, odločilo pa naj bi o povsem enaki zadevi glede vzorčne ponudbe o medomrežnem povezovanju z omrežjem C.C. d.d. (v nadaljevanju RIO), skladno z 2. odstavkom 144. člena ZEKom ter že prej „naloženimi“ svojimi odločbami zoper zavezanko dolžnico C.C. d.d.. Ker je sodišče zavrglo tudi tožbo, s katero predlagatelj opravičuje ta predlog za izdajo začasne odredbe (opr. št. v pG 976/2009), je zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe v tej zadevi (Zg 3/2009).

Pritrditi je sicer treba pritožniku, da prvostopno sodišče svoje odločitve o stvarni nepristojnosti sodišča ni ustrezno obrazložilo. Je pa vendarle navedlo, da meni, da je za odločanje o predlagani začasni odredbi pristojna Agencija v skladu z ZEKom. Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je zmotno.

Organizacijo in delovanje Agencija ureja Zakon o elektronskih komunikacijah. Agencija, kot neodvisen regulativen organ na področju zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij (1. člen, 1. odstavek 2. člena ZEKom) lahko od operaterja omrežja s pomembno tržno močjo (v danem primeru tožene stranke), kateremu je naložena obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom (1. odstavek 24. člena ZEKom), zahteva da objavi vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop. Kaj mora vsebovati vzorčna ponudba, določa 23. člen ZEKom. Če vzorčna ponudba ne ustreza določbam tega zakona, sme Agencija z odločbo zahtevati njeno spremembo.

V skladu z določbo 1. odstavka 141. člena ZEKom Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, v postopku nadzora po tem zakonu pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni drugače določeno (1. odstavek 143. člena ZEKom). Pravno sredstvo proti odločbi Agencije je v skladu s 1. odstavkom 146. člena ZEKom tožba v upravnem sporu, o kateri odloča Upravno sodišče RS (3. odstavek 146. člena ZEKom).

Agencija je v skladu z določbo 1. odstavka 129. člena ZEKom pristojna tudi za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, za reševanje katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odstavek 129. člena ZEKom). Vendar pa se v primeru, če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred Agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, postopek reševanja spora pred Agencijo ustavi (5. odstavek 129. člena ZEKom).

Iz navedenega torej sledi, da že začeti postopek reševanja spora pred Agencijo ni ovira za začetek pravde pred sodiščem, pa tudi ne pogoj za začetek postopka pred sodiščem.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba meri na prepoved uveljavitve in izvajanja sprememb vzorčne ponudbe za razvezan dostop in skupno lokacijo z dne 31.12.2008 (razen v točki 2. in 3.) in vzorčne ponudbe za širokopasovni dostop z bitnim tokom z dne 31.1.2008 (razen spremembe točke 2.1.1 in 2.1.2) ter prepoved vsakršnega ravnanja, ki bi pomenilo enostransko spreminjanje pogodbenih pogojev ali kakršnokoli spremembo pravnega ali dejanskega položaja in pravic družbe D.D. d.o.o. (točke 1/c, d, e, f).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile sporne vzorčne ponudbe javno objavljene, v skladu s splošnim aktom Agencije (3. odstavek 23. člena ZEKom), ter so sestavni del pogodb, na katere se predlagana začasna odredba nanaša (2. člen Pogodbe št. 20/0/056/24 001 o polnem razvezanem dostopu do krajevne zanke C.C. (priloga A4); 1. člen Pogodbe št. 19/0/056/024 001 o skupnem razvezanem dostopu do krajevne zanke T. S. (priloga A5); 1. člen Pogodbe št. 18/0/056/024 001 o skupni lokaciji v objektih T. S. (priloga A6) itd.), kar je bilo predvideno že v samih vzorčnih ponudbah (npr. točka 1.1 vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke in skupno lokacijo; priloga A8).

Vzorčne ponudbe, na katere se predlagana začasna odredba nanaša, imajo naravo splošnih pogojev pogodbe v skladu s 1. odstavkom 120. člena Obligacijskega zakonika in torej zavezujejo tako kot pogodbene določbe. Ker tožeča stranka zatrjuje ničnost teh pogojev in ker se spor nanaša na njuno medsebojno pogodbeno razmerje, ni pa reševanje tega spora v izključni upravni pristojnosti, odločitev prvostopnega sodišča o razveljavitvi začasne odredbe in zavrženju predloga za njeno izdajo ni bila pravilna.

Ker je torej prvostopno sodišče zmotno presodilo, da ni pristojno za odločanje v tem sporu, je bistveno kršilo določbe 18. člena ZPP, vsled česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 3. točki 1. odstavka 339. člena ZPP, kar je razveljavitveni razlog po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje je zadevo vrnilo istemu sodišču v nov postopek, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.