TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. V.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati 150.000,00 SIT povprečnine.

V opisu kaznivega dejanja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 183. člena KZ se zakonski znak zlorabe položaja izraža predvsem v konkretizaciji razmerja med storilcem in osebo, ki je spolno napadena. S spremljajočimi ravnanji storilca, kot dajanje ali obljubljanje materialnih ali drugih koristi ali izrekanje groženj s poslabšanjem položaja podrejene osebe, se sicer jasneje izraža storilčeva zloraba položaja, niso pa za njeno ugotovitev vselej nujen pogoj in zadostuje, če so navedene v obrazložitvi sodbe.

Sklicevanju, da je poznanstvo z nekdanjo sodnico obremenjevalo sodnike pri odločanju o zadevi v pritožbenem postopku, ni mogoče pripisati odločilne teže, ki bi vzbudila utemeljen in resen dvom v nepristranskost sodnikov. Z njo je namreč nakazana le splošna možnost njenega vpliva na odločanje vseh sodnikov višjega sodišča in bo na primer vedno lahko podana, kadar bo v kazenskem postopku sodnik.

Ker mladoletna oškodovanca nista hotela izpovedati v obsojenčevi navzočnosti in za to navedla razloge, šlo pa je za kaznivi dejanji, s katerima je obsojenec posegel v njuno spolno nedotakljivost, je bilo utemeljeno ravnanje sodišča, ko je v skladu s 327. členom ZKP obtoženca začasno odstranilo iz sodne dvorane.