Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3845/1999, stran 12600 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3845/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3845. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K 
o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
Dvor pri Polhovem Gradcu – Cerkev sv. Petra (EŠD 130).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in prostorskih lastnostih izjemen pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev sv. Petra v Dvoru, dominanta vasi, je bila zgrajena po enotnem načrtu med leti 1525-48. Skoraj celostno ohranjeni poznogotski sakralni objekt, veliko redkost za Slovenijo, odlikujejo zlasti stroga monumentalnost zunanjščine, številne kamnoseške dekoracije na vhodnem portalu in dvonadstropnih emporah prezbiterija, ravno prekrit triladijski dvoranski prostor z delilnimi arkadiranimi stenami in tridelno arkadiranima baldahinskima lopama in sočasna cerkvena oprema ter renesančna dekorativna poslikava zakristije in baldahinskih lop. Med mlajšo opremo so številni zgodnjebaročni zlati oltarji iz prve polovice 17. stol.; baročni veliki oltar je delo delavnice Facijev (1739).

3

Spomenik obsega zemljišče, del parcelne številke 2* (del stavbne parcele s Cerkvijo sv. Petra), k.o. Babna gora. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 1. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).