Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob...

3012. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP), Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o usklajenosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje ob Savi št. 35016-12/2007/85 z dne 5. 7. 2011 in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je občinski svet na 1. izredni seji dne 25. 7. 2011 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Zagorje ob Savi (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)

OPN Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelal Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., Krško, pod številko projekta 04244–00, junij 2011.

(3)

Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št.: 35409-22/2007 z dne 7. 3. 2007 je bilo v postopku priprave OPN Zagorje ob Savi potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja, zato je bilo izdelano Okoljsko poročilo za OPN Občine Zagorje ob Savi z dodatkom za varovana območja (izdelal Aquarius d.o.o. Ljubljana, št. projekta: 1146-08/OP; 27. 2. 2008, dopolnjen februarja in novembra 2008).

(4)

Strateški del OPN, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:

-

izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-

usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,

-

območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in

-

območja razpršene poselitve.

(5)

Izvedbeni del OPN določa:

-

območja namenske rabe prostora,

-

prostorske izvedbene pogoje in

-

območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1)

OPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)

Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

I. UVODNE DOLOČBE

II. STRATEŠKI DEL

1.

Splošne določbe

2.

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3.

Zasnova prostorskega razvoja občine

4.

Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

5.

Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in območij razpršene poselitve

6.

Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

7.

Usmeritve za razvoj v krajini

8.

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

9.

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

10.

Koncept prostorskega razvoja urbanih središč

10.

1 Urbanistični načrt Zagorje ob Savi

10.

2 Urbanistični načrt Kisovec

10.

3 Urbanistični načrt Izlake

III. IZVEDBENI DEL

1.

Temeljne določbe

2.

Skupni prostorski izvedbeni pogoji

2.

1 Splošne določbe za načrtovanje posegov na območju podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)

2.

2 Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter glede velikosti in oblikovanja objektov

2.

3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

2.

4 Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

2.

5 Pogoji glede varovanja zdravja

3.

Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

3.

1 Naselja in odprti prostor

3.

2 Urbanistični načrti Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(3)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:

1.     Zasnova prostorskega razvoja                M 1:50.000
2.     Zasnova gospodarske javne
       infrastrukture lokalnega pomena in
       grajenega javnega dobra                     M 1:50.000
3.     Zasnova okvirnih območij naselij,
       razpršene gradnje ter okvirna območja
       razpršene poselitve                         M 1:50.000
4.     Usmeritve za razvoj poselitve in
       celovito prenovo                            M 1:50.000
5.     Usmeritve za razvoj v krajini               M 1:50.000
6.     Usmeritve za določitev namenske rabe        M 1:50.000
       zemljišč

(4)

Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:

1.     Pregledna karta občine z razdelitvijo
       na liste                                    M 1:50.000
2.     Pregledna karta občine s prikazom
       osnovne namenske rabe in ključnih
       omrežij gospodarske javne
       infrastrukture                              M 1:50.000
3.     Prikaz območij enot urejanja prostora,
       osnovne oziroma podrobnejše namenske
       rabe prostora in prostorskih izvedbenih
       pogojev                                      M 1:5.000
4.     Prikaz območij enot urejanja prostora
       in gospodarske javne infrastrukture         M 1:5.000.

II. STRATEŠKI DEL

1. Splošne določbe

3. člen

(strateški del)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.

2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

4. člen

(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)

(1)

Razvojne potrebe občine so zaradi reliefnih značilnosti ter nekdanjega pridobivalnega prostora rjavega premoga (Rudnika Zagorje) prednostno usmerjene v razvoj treh urbanih jeder: Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki so pomembnejša lokalna središča in tvorijo urbano omrežje. Razvojna os, ki poteka skozi vsa tri mesta, predstavlja poselitveni, prometni ter komunalno energetski koridor.

(2)

Zagorje ob Savi je skupaj s Trbovljami in Hrastnikom somestje in je opredeljeno kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij in se razvojno usmerja v središče medobčinskega pomena skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.

(3)

Poleg tega ima občina razvojne potrebe po razvoju manjših lokalnih središč, in sicer Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum.

(4)

Težnja občine je sprememba in širitev obstoječih počitniških naselij v stanovanjska.

(5)

Prav tako obstaja potreba po ureditvi in prenovi obstoječih naselij, ki imajo dokaj dobro ohranjen stavbni fond in značilne urbanistično-arhitektonske elemente.

(6)

Težnja občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe prebivalstvo, oziroma podati pogoje za gospodarski in kulturni razcvet občine.

(7)

Razvoj omrežja centralnih dejavnosti je, na podlagi jasno opredeljenih centrov razvoja centralnih dejavnosti, zagotovljen v poselitveni osi treh urbanih jeder – Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake ter delno tudi v okviru lokalnih središč.

(8)

Povečanje kakovostnih turističnih namestitvenih in rekreacijskih zmogljivosti, izboljšanje prometne infrastrukture in dostopnosti, povezanost celotne ponudbe ter oblikovanje nosilnega, prepoznavnega turističnega produktnega jedra v občini.

(9)

Dostopnost in propustnost obsavskega prostora, katerega del je občina, v širšo osrednjeslovensko regijo.

(10)

Že nekaj časa obstaja v državnem planu potreba po izgradnji hitre železnice, trasa katere poteka skozi prostor občine ob reki Savi. Hitra železnica potrebuje svoj prostor za izgradnjo, prav tako je potrebno na nivoju države zagotoviti primerni prometni vozel, ki bi združeval železniški in cestni promet.

(11)

Na področju kmetijstva so razvojne potrebe občine usmerjene na ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč in usposobitev novih zemljišč za kmetijsko dejavnost. Ta omogočajo kvalitetno integrirano pridelavo zelenjave, spodbujanje ekološkega kmetovanja na hribovitih pobočjih ter ohranjanje in razvoj avtohtonega ekstenzivnega kmetijstva v višjih legah.

(12)

Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami.

(13)

Razvoj širokopasovnih povezav in infrastrukture za telekomunikacije s poudarkom na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.

(14)

V preučevanju so hidroelektrarne na srednji Savi s katerimi se vzpostavlja osnova za potrebe razvoja turizma z ureditvijo kolesarskih poti ter rekreacijskih površin vzdolž Save.

(15)

Poselitev predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna razvojna os poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od severa proti jugu občine.

(16)

Zagotavljanje obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.

5. člen

(cilji skladnega prostorskega razvoja)

(1)

Cilji prostorskega razvoja so ohranitev ter razvijanje nacionalne, gospodarske, socialne in kulturne samobitnosti in širitev gospodarskega in ustvarjalnega vpliva Občine Zagorje ob Savi v širši prostor Slovenije. Pri tem se upošteva trajnostni in sonaravni prostorski razvoj občine, ki vključuje gospodarske, družbene in okoljske parametre.

(2)

Na podlagi izhodišč in ob upoštevanju osnovnih načel prostorskega razvoja so določeni temeljni cilji prostorskega razvoja Občine Zagorje ob Savi, ki se prednostno usmerja v:

-

razvoj Zagorja ob Savi – kot občinskega središča ob srednjem delu Save,

-

razvoj Kisovca – kot središče s perspektivno poudarjeno obrtno-proizvodno dejavnostjo,

-

razvoj Izlak – pomembnega turistično zdraviliško–rehabilitacijskega središča, s ciljem postati ena prvih turističnih centrov socialnega turizma v Sloveniji,

-

poleg prednostnega razvoja treh pomembnejših lokalnih središčih, se njihov razvoj dopolnjuje v lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter ostalih naseljih,

-

usmeritev razvoja naselij na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo,

-

sočasna oskrba s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek,

-

dopolnitev družbene in gospodarske javne infrastrukture (turizem idr.),

-

racionalna širitev poselitve, kjer je to za razvoj občine potrebno,

-

revitalizacija naselij in s tem izboljšanje kakovosti bivalnih razmer,

-

izboljšanje socialne slike občine z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega prostora in okolja ter delovnih mest,

-

varovanje kulturne krajine s sočasnim razvojem novih gospodarskih dejavnosti kot so turizem, bio-ekološka pridelava in/ali predelava v kmetijstvu,

-

celostno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, ogrožene stavbno-profane (etnološke) dediščine in naselbinske dediščine ter zaustavljanje upadanja števila enot in območij kulturne dediščine,

-

upoštevanje zvrsti kulturne dediščine pri zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru,

-

ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi,

-

skrbi za rehabilitacijo in revitalizacijo kulturne dediščine,

-

preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov),

-

ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih,

-

ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih območjih (EPO),

-

spodbujanje ekološkega načina kmetovanja in kmetovanja brez genetsko spremenjenih organizmov,

-

ohranjanje ekološko-morfološkega stanja vodotokov,

-

zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo in razmeščanje prostorskih ureditev in dejavnosti v skladu z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov,

-

sonaravna sanacija območja pridobivalnega prostora rjavega premoga in

-

upoštevanje omejitev v prostoru za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)

Splošni strateški cilji za Občino Zagorje ob Savi so:

-

oblikovanje prostora, ki bo prijazno prebivalcem vseh starostnih, socialnih in interesnih skupin,

-

dvig kvalitete življenja in bivanja v občini (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, ustrezna razporeditev dejavnosti, širitev centralnih dejavnosti, delovna mesta),

-

ekonomska učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest,

-

spodbujanje razvoja turizma,

-

prostorske ureditve in posegi se usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranijo in prenavljajo območja in objekti kulturne dediščine,

-

usmerjanje potencialnih investitorjev v načrtovana območja glede dejavnosti,

-

razvoj naselij v smislu, da ima prenova prednost pred novogradnjami,

-

dobra prometna dostopnost (prestrukturiranje prometa, celovita prometna ureditev) in

-

dvig ekološke zavesti.

6. člen

(cilji urejanja prostora)

(1)

Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je zagotoviti enakovredne in čim boljše življenjske pogoje za sedanje in prihodnje rodove prebivalstva ob upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora.

(2)

Med osnovnimi cilji na področju poselitve je usmerjanje pozidave v obstoječa naselja, racionalna raba znotraj teh območij in celovitost urejanja urbanih območij. Nadaljnji razvoj naselij je potrebno načrtovati skladno z načrtovanim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami naselij v omrežju naselij. Poleg razvoja pomembnejših lokalnih središč je potrebno krepiti vlogo manjših lokalnih središč in pospeševati razvoj podeželja in ostalih naselij.

(3)

Med nalogami na področju turizma se bo pospeševal razvoj turistične dejavnosti na podeželju. Prednostna je vključitev obstoječih kmetij v razvoj turistične ponudbe. Sočasno se bo razvijala dodatna vsebinska obogatitev s ponudbo športa in rekreacije.

(4)

Med prioritetnimi cilji na področju urejanja prostora je varovanje naravnih dobrin, naravnih bogastev ter naravne in kulturne dediščine pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj.

(5)

Za potrebe ohranjanja kulturne raznolikosti in identitete se skozi prostorski razvoj zagotavlja optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture.

(6)

S posegi v prostor je potrebno zagotoviti varovanje okolja in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti in vzdrževan krajinski in poselitveni vzorec. Poudarek je na varovanju kulturne krajine.

(7)

Na področju infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami izgradnja in obnova obstoječe komunalne ter okoljske infrastrukture, sanacija erozijskih in drugih nestabilnih območij ter ureditve na vodotokih.

(8)

Prav tako je poudarek na združevanju kompatibilnih dejavnosti, kot so poslovno-obrtno-proizvodne cone.

(9)

Sanacija degradiranih industrijskih in rudarskih območij: izboljševati je potrebno infrastrukturo in vzpodbujati razvoj, ki bo temeljil na naravnih virih. Nadaljnji razvoj oddaljenih zaselkov je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture.

3. Zasnova prostorskega razvoja občine

7. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij so opredeljene širitve območij naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani osi Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake in dopolnjevanju v lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. V teh naseljih se zagotavlja enakovredni prostorski razvoj na osnovi vitalne razvojne osi, ki zajema razvoj prednostnih območij.

(2)

Med urbana naselja sodijo Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki jih opredeljujemo kot mesta.

(3)

Iz vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot, pomembnejša lokalna središča in lokalna središča:

-

kot pomembnejša lokalna središča so opredeljena naselja Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki imajo dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, za širše območje občine in sosednjih občin ter

-

kot lokalna središča so opredeljena naselja Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum, zaradi dejavnosti (urad, vrtec, šola, trgovina, šport, storitve ...), ki jih imajo v funkcij za ožja gravitacijska območja znotraj občine.

Glede na poslovno-proizvodne dejavnosti so naselja razvrščena:

-

naselje Zagorje ob Savi je središče z večjimi proizvodnimi obrati in

-

naselje Kisovec z več obrati in perspektivno poudarjeno proizvodno-obrtno dejavnostjo ter naselje Izlake z močnejšim proizvodnim obratom in pomembno turistično-zdraviliško dejavnostjo.

Naselja zagotavljajo proizvodne površine in delovna mesta za širše območje občine in sosednjih občin.

(4)

Poselitev se bo prednostno razvijala v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije ipd. Na robovih obstoječih pomembnejših naselij se bodo oblikovale nove soseske kot širitve naselij, v manjših naseljih in vaseh pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve.

(5)

Širitev oziroma sprememba počitniških naselij v stanovanjska: Brezje, Dolgo Brdo, Jesenovo, Kolovrat, Peške Kandrše, Prvine, Podkum, Tirna–Škrjanci–Brinje in Tirna na Logu.

(6)

Meje območja naselij in območja stavbnih zemljišč se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri širitvah naselij se upošteva razvojne potrebe, domačega prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.

(7)

Na področju razvoja družbene infrastrukture se na podlagi jasno opredeljenih centrov razvoja centralnih dejavnosti zagotavlja prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (institucij uprave, šolstvo, kulture, zdravstvenega varstva občanov v okviru Zagorja ob Savi, Kisovca in Izlak in deloma v okviru lokalnih središč).

(8)

Prostorski razvoj turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (vir termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih centrov, opredeljen v urejanje in dograditev naslednjih nosilnih območij za rekreacijo in turizem:

-

turistično zdraviliško-rehabilitacijsko območje Medijske toplice na Izlakah,

-

socialni turizem s produkti in storitvami bi povečala tržno konkurenčnost občine kot turistične destinacije tako na domačem kot tudi evropskem trgu, hkrati pa bi se v osnovni koncept destinacije odlično navezali vsi ostali potenciali, kot je podeželski turizem, turizem narave in varovanih območij ter kulturni turizem,

-

območja za rekreacijo v naravnem okolju (npr. planinstvo) ter smučišča na Vidrgi, Mareli, Prvinah, Kalu in Vrhu in

-

večja športno-rekreacijska območja v urbanih centrih (Zagorju ob Savi, Kisovcu in Izlakah).

(9)

Gospodarska cona je predvidena v Kisovcu ter manjši del v Zagorju ob Savi, kjer je predvidena prednostno obstoječa predelovalna in storitvena dejavnost. Drugih večjih proizvodnih con se v občini ne načrtuje. Omogoča se ohranitev in razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti v okviru obstoječih naselij.

(10)

Prednostna območja za razvoj kmetijske dejavnosti, kot posledica reliefnih posebnosti, v občini niso predvidena. Prevladuje hribovit relief, kjer je možno razviti le ekstenzivne oblike kmetovanja (razvoj sonaravnega ekološkega kmetovanja znotraj kmetije).

8. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Omrežje naselij v občini sestavljajo pomembnejša lokalna središča, lokalna središča in ostala naselja.

(2)

Zagorje ob Savi se bo razvijalo kot pomembnejše lokalno središče, in sicer v funkciji upravnega, kulturnega, izobraževalnega in gospodarskega središča celotne občine.

(3)

Kisovec se bo razvijal kot pomembnejše lokalno središče, s perspektivno poudarjeno proizvodno-obrtno dejavnostjo.

(4)

Izlake se bodo razvijale kot pomembnejše lokalno središče s turistično-zdraviliško dejavnostjo.

(5)

Razvoj se predvideva tudi v štirih manjših lokalnih središčih: Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum, ki imajo javne funkcije dostopne za zaledje, ki je oddaljeno od glavnih prometnih koridorjev.

(6)

V naseljih po katerih so poimenovane enote urejanja prostora: Briše, Briše pri Podkumu, Borovak pri Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje, Breznik, Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Golče, Gorenja vas, Hmelno, Hrastnik pri Trojanah, Jablana, Jarše, Jazbine, Javor, Jelenk, Jesenovo, Jesenovska žaga, Kal, Kandrše, Klenovik, Kolk, Kolovrat, Kostrevnica, Kotredež, Kraj, Krivica, Laze, Leskovec, Log pri Mlinšah, Mala Peč, Mali Kum, Medija, Medija – Valvasorjeva, Okrog, Orlek, Orehovica, Padež, Peške Kandrše, Prečna, Prapreče, Podkum, Pungart, Rove, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rove, Rovišče, Rtiče, Selo pri Zagorju, Senožeti, Spodnje Čolnišče, Spodnje Izlake, Spodnje Ržiše, Srednji Osredek, Spodnji Osredek, Strahovlje, Suhi Potok, Šemnik, Šentgotard, Šklendrovec, Špital, Tirna, Trata, Vidrga, Vine, Višje, Vrh, Vrh pri Mlinšah, Vodice, Vizgarje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka, Zgornje Ržiše, Zgornji Šklendrovec, Zgornje Zavine, Zavine, Zgornji Prhovec, Znojile, Zgornji Osredek, Žvarulje, se ohranjajo in razvijajo obstoječe funkcije, predvsem dejavnost bivanja, kmetovanja ter športa in rekreacije.

(7)

Poselitev predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna razvojna os poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od severa proti jugu občine.

(8)

V lokalnih središčih ter ostalih naseljih je potrebno zagotavljati možnost stanovanjske gradnje, razvoj turizma, športa in rekreacije ter razvoj obstoječih proizvodnih dejavnosti.

(9)

V manjših naseljih ter zaselkih oziroma razpršeni poselitvi je podana možnost širitve v obliki zaokrožitve obstoječe pozidave. V vseh naseljih se omogoča tudi razvoj turizma.

9. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

Cestni promet predstavlja najpomembnejši prometni sistem v občini. Razvoj prometne infrastrukture se neposredno odraža v prostorskem razvoju bodoče poselitve občine. Opremljenost občine s cestno infrastrukturo ni zadostna. Močno hribovit teren je ovira pri gradnji cestne infrastrukture.

(2)

Na severu, ob meji občine, poteka kratek del avtoceste, ki nima neposrednega vpliva na cestno omrežje. Skozi občino, od zahoda proti vzhodu, poteka glavna cesta in sicer v smeri Ljubljana–Litija–Zidani most. Najpomembnejša je regionalna cesta I. reda (Trojane–Zagorje ob Savi–Trbovlje z odcepom proti mostu na Savi), ki poteka od severa proti jugu in povezuje urbano omrežje. Prečno potekajo regionalne ceste II. in III. reda, ki povezujejo občino in tvorijo skupaj hrbtenico prometnega omrežja.

(3)

Stalno povečevanje cestnega prometa povzroča zahteve po novi infrastrukturi oziroma izboljševanju obstoječe. Usmeritve občine so v dopolnjevanju in tehničnem posodabljanju obstoječe cestne mreže in zmanjševanju trenda migracij, ki povečuje promet.

(4)

Na območju občine poteka glavna železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana, predvidena je gradnja hitre proge, katere trasa bo potekala vzporedno z dolino reke Save.

10. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1)

V odprtem (ruralnem) prostoru občine se ohranja razpršena poselitev, kar zagotavlja ohranjanje značilne tipologije kulturne krajine. Obstoječa razpršena poselitev se minimalno širi, s čimer se obstoječim kmetijam in avtohtonemu prebivalstvu omogoča razvoj in s tem vzdrževanje značilne tipologije.

(2)

V naseljih in v odprtem prostoru se ohranjajo kvalitetni objekti, ki so vplivali na razvoj arhitekture v prostoru občine. Z ohranjanjem kvalitetnih arhitekturnih značilnosti se ohranja pozitiven vpliv na razvoj vseh objektov v prostoru.

(3)

Ohranja se obstoječi obseg in sestav gozda, prav tako obseg in strukturo kmetijskih površin.

(4)

Velik del površine občine še vedno pripada pridobivalnemu prostoru Rudnika Zagorje, ki je v fazi zapiranja. Pridobivalna dela ne potekajo več, vendar je pridobivalni prostor rudnika v evidencah in prostorskih dokumentih zaradi ugrezanje tal.

(5)

V naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika, je prenova opredeljena kot sanacija degradiranega območja, kjer je potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu prenove se omogoča postopno gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona, kamnolom Borovnik).

(6)

Površinske vode na območju Občine Zagorje ob Savi so: Sava, Sopota, Šklendrovec, Mošenik, Medija, Kotredeščica, Orehovica, Kandrščica in drugi manjši vodotoki.

(7)

Na območju občine sta dva pridobivalna prostora, in sicer pridobivalni prostor (Borovnik v Kisovcu) za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita in pridobivalni prostor (Lipovški vrh/Lipovica v Brišah) za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje apnenca za industrijske namene. Večji del območja občine obsega tudi površina podzemnega pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje, kjer se v skladu z dovoljenjem za opustitev izkoriščanja, izvaja dokončna sanacija okolja in odpravljajo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Na območju občine so tudi nelegalni kopi (mineralne surovine) Rovišče, Zasavska gora, Šklendrovec – Vode, Borovak pri Podkumu, Mali Kum in Osredek, ki so zapuščeni in v samosanaciji.

(8)

V naselju Zagorje (kompleks IGM) je zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje različnih vrst odpadkov – ločenih frakcij iz gospodinjstev. Deponija za gradbene odpadke je urejena v Lipovškem vrhu. Odlagališče jalovine je na območju Suhega potoka.

11. člen

(urbana središča za katera se izdela urbanistični načrt)

Za urbana središča Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake se izdela urbanistične načrte.

4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

12. člen

(prometna infrastruktura)

(1)

Zasnova prometnic

Državne ceste, ki v skupni dolžini okoli 52 km potekajo po območju Občine Zagorje ob Savi, so:

-

avtocesta A1 0043 pod odsek Vransko–Trojane,

-

glavna cesta II. reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most,

-

regionalna cesta I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta,

-

regionalna cesta I. reda št. 222 Zagorje–most čez Savo,

-

regionalna cesta II. reda št. 447 Medlog–Ločica–Trzin,

-

regionalna cesta II. reda št. 415 Želodnik–Drtija–Izlake,

-

regionalna cesta II. reda turistična cesta št. 921 Kandrše–Vače–Zgornji Hotič,

-

regionalna cesta III. reda št. 666 Zagorje–Podkum–Sopota in

-

regionalna cesta III. reda št. 665 Sopota–Radeče.

Predvidena je gradnja ceste Rl na odseku Zagorje–Bevško.

Na področju omrežja prometne infrastrukture lokalna skupnost opredeljuje kot nujnost pripravo prostorskih pogojev in izvedbo obvoznic. Koridor deloma korigirane trase regionalne ceste I. reda R1–221 bo pomembno razbremenila Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake. Temu primerno se na podlagi predhodnega izbora variantnih potekov trase obvoznice v OPN umešča traso načelnega variantnega predloga (vrisane so v grafičnih prilogah Strokovnih podlag – UZ). Poteka izven stavbnih zemljišč in večinoma v tunelu, z ambicijo izteka na bodoči, rekonstruiran cestni priključek na severu, na avtocesto A1 Ljubljana–Maribor in na jugu, preko novega mostu preko Save na glavno cesto Ljubljana–Litija–Zidani most. Strokovna podlaga za načrtovane ceste je Študija nove cestne povezave med avtocesto A1 (Trojane)–Trbovlje, ki obravnava poleg prometa, ekonomiko, urbanizem in okolje. S tem bi naselja razbremenili tranzitnega prometa.

Pri pripravi nadaljnje prostorske in projektne dokumentacije je potrebno upoštevati širitev avtoceste za en prometni pas, to je vsaj 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko.

Lokalnih cest je v občini v skupni dolžini 126 km ter 226 km javnih poti, vključno z mestnimi ulicami. Na lokalnih cestah LC št. 480010 Zagorje–Čemšenik–Šentgotard–V Zideh, LC 480160 Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska gora–Vidrga in LC 480290 Razpotje–Kolovrat–Podlipovica, se bodo prioritetno izvajala sanacijska dela, načrtovane so modernizacije ostalih makadamskih lokalnih cest.

S prestavitvijo cest Spodnje Izlake (št. LC 480061) ter Senožeti–Šentlambert (št. JP 981421) se omogoči razvoj naselij Spodnje Izlake oziroma Senožeti.

Do izgradnje načrtovanih cest se bodo izvajale potrebne širitve oziroma rekonstrukcije obstoječih cest oziroma se ob voziščih uredijo še druge površine (pločniki, kolesarske poti, drugi posegi za umiritev prometa).

(2)

Zasnova železnic

Na območju občine poteka železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana. V prihodnosti je predvidena rekonstrukcija oziroma posodobitev te proge, kakor tudi gradnja hitre proge, katere trasa pa poteka po levem bregu Save.

Ob razbremenjeni železniški progi se načrtuje razvoj primestnega prometa. Vsa morebitna nova križanja cest z železniško progo bodo izvedena izvennivojsko.

(3)

Zasnova zračnega prometa

Preko območja občine potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.

Na vzpetini, 0,6 km severno od mesta Zagorje ob Savi, se nahaja vzletišče Zagorje – Zagorje ob Savi. Zagotovi se zaščita območja vzletišča, ki je potrebna za varno obratovanje. Vzletišče se uporablja za dejavnost športnega letalstva (ultra lahka letala), reševalnih služb (medicina, gasilci, policija) za zagotavljanje varnosti ljudi in materialnih dobrin ter ostalih dejavnosti (balonarji, zmajarji, padala).

(4)

Zasnova javnega prometa

Pri zagotovitvi pogojev za uspešen prostorski razvoj občine, je med najpomembnejšimi kvaliteten poudarek na hitrejšem razvoju javnega potniškega prometa in drugih prevoznih uslug v prostoru občine. Razvija se sistem postajališč različnih prevoznih sistemov javnega potniškega prometa.

V prihodnosti se bo še bolj razvila prometna povezava somestja (Trbovlje–Hrastnik–Zagorje ob Savi). Poudarek je na veliki frekvenci linij ali krožnega javnega prometa med navedenim somestjem, ki mora postati resna alternativa sedanji množični uporabi osebnih vozil.

(5)

Zasnova kolesarskega omrežja

Predvidena je ureditev kolesarskih poti ob vseh državnih in večini lokalnih prometnic. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo se za kolesarske steze izkoristi obstoječe, z motornim prometom neobremenjene ali malo obremenjene prometnice. Nove kolesarske poti se ureja in izgrajuje tam, kjer ni možnosti izkoriščanja obstoječe infrastrukture. Za kolesarske poti se izkoristi opuščene trase prometne in druge infrastrukture (poti, mostove, opuščene trase železnice …), poljske poti, gozdne ceste, rečne nasipe ali nekategorizirane ceste.

Ob načrtovanju razvoja kolesarskih poti se predvidi spremljajoče objekte, kot npr. kolesarnice, oskrbo, počivališča in parkirišča, informacije.

(6)

Zasnova omrežja pešpoti

V urbani osi Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je potrebno sočasno s prometnimi ureditvami širiti omrežje peš površin v središčih naselij in med naselji v krajini, s hkratnim usklajenim razvijanjem kolesarskega omrežja.

Z vidika pospeševanja razvoja turizma je načrtovan velik razvojni korak na področju pohodništva na območju cele občine.

13. člen

(elektronske komunikacije)

(1)

Prioritetno se vzpodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja. Vplivi na zdravje, okolje in prostor morajo biti čim manjši.

(2)

Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odročnih območjih, temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se vzpodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih ustanov.

(3)

Na področju telekomunikacijskega omrežja so nujni programi za uporabo novih oblik informacijskih tehnologij pri zagotavljanju kvalitetnejših pogojev za življenje v urbanem okolju.

(4)

Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih central v Kisovcu, Kotredežu, Čemšeniku, Podkumu in Mlinšah ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh krajevnih skupnostih. Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot.

(5)

Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogočalo uporabnikom več digitalnih programov v HD kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo.

(6)

Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoječega omrežja, z optičnimi kabli.

14. člen

(energetika)

(1)

Proizvodnja električne energije

Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

Pri razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Za pridobivanje električne energije je na območju Občine Zagorje ob Savi načrtovana izgradnja črpalne hidroelektrarne Renke (v nadaljnjem tekstu ČHE Renke), HE Požarje (s pripadajočo akumulacijo) ter HE Trbovlje (vplivno območje).

Objekte in naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno načrtovati tudi v primerih, ko izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene (mlini, žage) in so skladni z zahtevami glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(2)

Prenos in distribucija elektrike

Pri prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove in sanacije dogradi omrežje. Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev.

Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno-tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode se predvideva rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (2x110 kV).

Visoko napetostno omrežje na področju Občine Zagorje sestavlja razdelilna transformatorska postaja 110/35/20 kV (RTP) Potoška vas, ter dve 20 kV razdelilni postaji (RP) Podvine in Izlake.

Obstoječi daljnovodi:

-

DV 1 x 110 kV Beričevo–Trbovlje 1,

-

DV 1 x 110 kV Beričevo–Trbovlje 2 in

-

DV 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje 3.

Planirani elektroenergetski objekti (novogradnje):

-

DV 2 x 110 kV Gabersko–Potoška vas ter rekonstrukcija RTP 110/20 kV Potoška vas,

-

DV 110 kV Potoška vas–Trbovlje,

-

DV 110 kV Hrastnik–Trbovlje,

-

DV 2x110 kV vzankanje za ČHE Požarje in HE Renke (natančen potek trase še ni poznan) in

-

DV 2x110 kV vzankanje HE Trbovlje (natančen potek trase še ni poznan).

Koncept nadaljnjega razvoja srednje napetostnega omrežja temelji v napajanju mestnih predelov po zemeljskih vodih ter v ločenem napajanju teh delov omrežja od podeželskih. Na srednjenapetostnem omrežju se bo postopoma izvršil prehod obratovanja omrežja iz 10 kV na 20 kV ter iz 35 na 20 kV, zgradili se bodo priključni daljnovodi 10 (20) kV za več transformatorskih postaj na podeželju. Načrtovanih je več ukinitev, ojačitev ter novogradenj srednje napetostnega omrežja: ukinitev RP Podvine in na istem mestu izgradnja TP Podvine, DV Švepovna, kablovod Siporex TP Siporex, kablovod do TP IGM 2, kablovodna povezava med TP Hidrarna in TP IGM 2, pokablitev celotnega izvoda iz RTP Potoška vas, izvedba prehoda 20 kV kablovodov čez reko Savo po mostni konstrukciji, kablovodni priključek za TP Vrtina itd. Več pozornosti se posveti načrtovanju srednjenapetostnih povezav z distribucijsko enoto Elektro Ljubljana okolica ter med posameznimi daljnovodi na podeželskem področju.

(3)

Plinovodno omrežje

Preko območja Občine Zagorje ob Savi potekajo naslednji prenosni plinovod:

-

M2,MMRP Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, 50 bar,

-

M 2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane, premer 800 mm, 70 bar,

-

P251A, odR25A v 6+229–MRP Izlake, premer 100 mm, 50 bar,

-

P2521A, MRP Ytong Siporex–Ytong Siporex, premer 100 mm, 3 bar,

-

P2522A, MRP Ytong Siporex–Široka potrošnja, premer 100 mm, 3 bar,

-

P252A, Od R25A v km 7+521 – MRP Ytong–Siporex, premer 100 mm, 50 bar,

-

P253A, od R25A v 12+061 – MRP IGM, premer 100 mm, 50 bar,

-

R25A, od RP Trbovlje–Odcep Trbovlje–MRP Hrastnik, premer 100 mm, 50 bar in

-

R25A, od M2 v 73+171 – MRP Hrastnik, premer 200 mm, 50 bar.

Preko območja Občine Zagorje ob Savi se načrtuje gradnja regionalnega plinovoda: R25A/1 (Trojane–Hrastnik).

Obstoječe plinovodno omrežje se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost in rabo zemeljskega plina v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva.

Za energetsko oskrbo široke rabe v mestih in naseljih, ki so že povezana s plinovodnim omrežjem, in v krajih, ki jih je še možno povezati, se načrtuje omrežje zemeljskega plina. Prehodno se lahko predvidi ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom.

(4)

Proizvodnja in distribucija toplotne energije

Pri proizvodnji toplotne energije za namene daljinskega ogrevanja v Zagorju ob Savi se prioritetno posodablja obstoječa kotlarna Zagorje, kateri pretežni energent je lesna biomasa. Pri razvoju proizvodnje toplotne energije na obstoječi lokaciji kotlarne Zagorje, se daje prednost soproizvodnji toplotne in električne energije.

Distribucijsko omrežje toplotne energije se postopno obnovi in dogradi. Pri zamenjavi obstoječega omrežja se uporabijo obstoječe trase toplovodnega omrežja, pri prostorskem načrtovanju širitve toplovodnega omrežja se preučijo najugodnejši funkcionalno-tehnološki poteki novih tras.

15. člen

(oskrba s pitno vodo in vodni viri)

(1)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se dograjuje, obnavlja in posodablja vodooskrbne sisteme ter jih povezuje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja varne oskrbe na celotnem območju občine.

(2)

Obvezno se zavaruje vse evidentirane vodne vire z večjo izdatnostjo, prioritetno pa vodne vire obnov vodovodnih sistemov: Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Čemšenik, Čolnišče, Šentgotard.

(3)

Z vodnimi zajetji (vrtina Sava, Šemnik, Ribnik, Rove, Kotredež, Strahovlje) in izgradnjo priključnih cevovodov na primarni vodovod se je izboljšala kvaliteta oskrbe s pitno vodo naseljem širšega območja Zagorja ob Savi (Ravenska vas, Potoška vas, Vine, Čolnišče, Vrhe) in Kisovca.

(4)

V naselju Izlake in okolici je z novim vodnim virom (vrtina na Izlakah) in rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja zagotovljena zadostna in kvalitetna oskrba s pitno vodo.

(5)

Vsa ostala naselja imajo lokalno vodovodno omrežje z lastnimi zajetji, katerih rekonstrukcija in načrtna dograditev je nujno potrebna, iz zdravstveno-tehničnih vidikov. Lokalna omrežja je potrebno vključevati v vodovodni sistem na nivoju občine.

(6)

Vodne vire, ki so zavarovani z občinskimi predpisi je potrebno varovati tudi v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

16. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)

Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja omrežje za ločeno odvajanje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode, ki se zaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugod pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Odvajanje in čiščenje odpadne vode, dotrajane in preobremenjene kanalizacijske sisteme se prednostno uredi na območjih mest in središč naselij ter turističnih naselij in v naseljih, ki se nahajajo na območjih, s področnimi predpisi opredeljenih kot občutljiva in vodovarstvena območja.

(2)

Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. V omrežju padavinskih odpadnih voda se zagotovi čiščenje s peskolovi in lovilci olj.

(3)

V lokalnih središčih Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je predvidena obnova in dograditev kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na primarne zbiralnike odpadnih vod in izgradnjo skupnih čistilnih naprav. Za naselji Kisovec in Zagorje ob Savi je načrtovana skupna čistilna naprava z zmogljivostjo do 20.000 E, locirana v Zagorju ob Savi (predviden je kolektor iz Kisovca do Zagorja).

(4)

Na Izlakah je zgrajena čistilna naprava za potrebe industrijskega območja (ob Mediji, jugovzhodno od industrijskega območja ETI), ki se lahko priključi na predvideno čistilno napravo Izlake z zmogljivostjo 3.000 E.

(5)

V središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter na drugih območjih z gostejšo poselitvijo se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu z lokalno čistilno napravo. V ostalih naseljih se po programu čiščenja odpadnih vod v občini predvidijo gradnje malih čistilnih naprav za eno ali več naselij skupaj.

(6)

V primeru razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje v bližnji prihodnosti ne bo urejeno, se predvidi obvezno čiščenje odpadne vode na malih individualnih čistilnih napravah, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi na podlagi programa storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

17. člen

(odpadki)

(1)

Vse odpadke je potrebno prioritetno ločeno zbirati in jih odvažati v predelavo in obdelavo. Če njihova predelava in obdelava ni možna, se jih odlaga na deponijo.

(2)

Občina odvaža komunalne odpadke na regijsko deponijo, ki je locirana v sosednji občini, ločene odpadke pa pred oddajo pooblaščenim odjemalcem zbira v lastnem centru.

(3)

V občini je urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje ločenih frakcij iz gospodinjstev na lokaciji zaprtega odlagališča (kamnolom IGM).

(4)

Na nivoju občine je urejena deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh).

(5)

Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov (črna oziroma divja odlagališča), ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira. V okviru sanacije se zagotovi okoljsko-tehnične ukrepe, da se prepreči potencialno onesnaževanje naravnih virov ter prostorska sanacija, v okviru katere se predvidi ustrezna raba saniranega prostora.

(6)

V sistem ločenega zbiranja odpadkov se vključi vse obstoječe in načrtovane objekte v občini.

5. Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve

18. člen

(določitev naselij in območij razpršene poselitve)

(1)

Določitev enot urejanja prostora na območju naselij in razpršene poselitve

Na območju Občine Zagorje ob Savi so naslednja območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana: Zagorje ob Savi – ZS, Kisovec – KI in Izlake – IZ, Čemšenik – ČE, Mlinše – ML, Podkum – PO, Šentlambert – ŠL, Briše pri Podkumu – BE, Briše – BI, Borovak pri Podkumu – BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje – BO, Brezje – BR, Breznik – BZ, Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri Kandršah – DK, Dolgo Brdo pri Mlinšah – DB, Golče – GO, Gorenja vas – GV, Hmelno – HM, Hrastnik pri Trojanah – HT, Jablana – JB, Jarše – JR, Javor – JA, Jazbine – JZ, Jelenk – JK, Jesenovo – JS, Jesenovska Žaga – JŽ, Kal – KL, Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica – KS, Kotredež – KD, Kraj – KR, Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – LE, Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč – MP, Mali Kum – MK, Medija – ME, Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – OK, Orehovica – OR, Padež – PA, Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart – PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku – RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE, Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL, Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče – SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše – SR, Spodnji Osredek – SP, Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi Potok – SU, Šemnik – ŠE, Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata – TR, Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh – VR, Vrh pri Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV, Zgornje Čolnišče – ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR, Zgornje Zavine – ZZ, Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji Šklendrovec – ZŠ, Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV.

(2)

Območja razpršene poselitve

Na celotnem območju Občine Zagorje ob Savi, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja.

6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

19. člen

(razvoj naselij)

(1)

Razvoj naselij temelji na:

-

zapolnitvi obstoječe pozidave,

-

prenovi obstoječega stavbnega fonda,

-

zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že infrastrukturno urejena,

-

širitvi naselij v obliki novih sosesk (con) na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev in

-

ohranjanju avtohtone razpršene poselitve zaradi specifike območja.

(2)

Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij, so opredeljene širitve naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani osi mest Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake z dopolnjevanjem v manjših lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum.

(3)

V vseh naseljih se razvoj prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.

(4)

V posameznih delih urbanih naselij Zagorje ob Savi (Toplice, Farčnikova kolonija, mestno jedro) in Kisovec (trško jedro – Loke, obrtna cona Loke, Borovniško naselje) ima obnova obstoječega stavbnega fonda prednost pred novogradnjo. Obnova vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje.

(5)

V naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga, je obnova v funkciji sanacije degradiranega območja, kjer je potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu se omogoča postopno gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona, kamnolom Borovnik).

(6)

V naseljih, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine se ohranja identiteto naselja (morfologijo) ali del naselja (jedro) in se skrbi za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.

(7)

V naseljih so zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih stavbnih površin predvidena minimalne širitve, kot oblika zaokrožitve obstoječe pozidave. Z zaokrožitvami se omogoči večje število parcel za gradnjo, ki so že povezana z obstoječo infrastrukturo.

(8)

S širitvijo dela ali delov naselja se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti. Širitve naselij, ki omogočajo novo organizirano stanovanjsko gradnjo na novih površinah, ki jih bo potrebno komunalno opremiti in za njih izdelati OPPN. Načrtovane so v urbanih naseljih (Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake) in z omejenim razvojnim potencialom v manjših lokalnih središčih (Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum). Nova poselitev je usmerjena v optimalno izrabo stavbnih zemljišč, pri tem pa se zagotavlja varne, udobne in zdrave pogoje za bivanje ter ohranja biotska raznovrstnost, naravne vrednote, kulturna dediščina in druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter omogoča povezanost habitatov v naselju z naravo zunaj naselja. V ostalih naseljih se omogoči ohranitev obstoječih funkcij ali pa se omogoči širitev le za obstoječe dejavnosti v prostoru.

(9)

Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj manjših lokalnih središč, ki primarno zagotavljajo ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij za obseg svojega gravitacijskega območja. Lokalna središča Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum predstavljajo območja krepitve in zagotavljanja ugodnih prostorskih razmer za družbeni in gospodarski razvoj.

(10)

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se upošteva razvojne trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se obstoječi stavbni fond ter novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi.

(11)

Vsa pomembnejša podeželska naselja in zaselke, se oživlja z izboljševanjem infrastrukture in vzpodbujanjem razvoja, ki bo temeljil na naravnih virih. Njihov razvoj je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture. Dopušča se gradnja znotraj obstoječih stavbnih zemljišč ob upoštevanju izboljšanja pogojev za bivanje in v smeri opravljanja, primarno kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Razvoj se omogoči predvsem z dozidavami objektov v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost ima prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(12)

Zaradi preprečevanja imisijskih vplivov se poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov. Omogoča se gradnjo novih ali nadomestnih kmetij in prenovo oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje. Skrbi se za neoviran in varen dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti. Omogoča se neovirane prometne povezave in hiter dostop do obdelovalnih površin.

(13)

Vsa obstoječa stavbna zemljišča naselij izven območij urbanističnih načrtov se ohranja, če s tem odlokom ni drugače opredeljeno.

20. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

(1)

Stanovanjska območja so namenjena bivanju in umestitvi nemotečih spremljajočih dejavnosti, ki se načrtujejo na novih še nepozidanih stanovanjskih površinah, znotraj in na obrobju obstoječih naselij v navezavi na obstoječe prometno omrežje in v funkciji gospodarskega razvoja samega naselja. Obstoječa obrt in proizvodnja se ohranja.

(2)

Na območju stanovanjsko-počitniških naselij Peške Kandrše, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Tirna in Kolovrat se za stanovanjsko gradnjo načrtujejo širitve. Ostala počitniška naselja se spremenijo v stanovanjska.

(3)

Centralne dejavnosti so predvidene v središčih naselij, ob pomembnejših prometnicah, pri vhodih v naselja in v križiščih glavnih prometnic, kjer se vzpodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij ter programov storitve in oskrbe prebivalstva. Pomembnejša območja centralnih dejavnosti so zgoščene v urbani osi mest, Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, kot pomembnejših lokalnih središčih. Osnovne dejavnosti v manjših lokalnih središčih in njihovem zaledju, Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum, so predvsem oskrbne in storitvenih dejavnosti ter novo stanovanjsko dejavnostjo, pogojena z razvojem infrastrukture. V manjših lokalnih središčih se prednostno razvijajo dejavnosti turizma s poudarkom na vzpodbujanju povezav med kmetijstvom in turizmom.

(4)

Proizvodne dejavnosti so razmeščene na območjih obstoječih proizvodnih kompleksov v naseljih Zagorje ob Savi, Kisovec, Izlake, izjemoma v lokalnih središčih, izven teh pa nova območja proizvodnih dejavnosti niso predvidena. Obstoječe cone se ohranjajo v enakem obsegu, oziroma z minimalnimi prostorskimi širitvami.

(5)

Posebna območja, površine za turizem: v občini so že delujoči turistični in športnorekreacijski centri, in sicer v Medijskih Toplicah v Izlakah, Zagorju ob Savi in Kisovcu. Izlake predstavljajo središče širšega turističnega območja v regiji. Sočasno se razvoj turizma usmerja v številna manjša športno-rekreacijska območja v okviru naselij ali poleg naselij, kjer se turistična in športna funkcija povezujeta. V prihodnje se usmerja turistične dejavnosti v manjše družinske hotele, penzione, gostišča, turistične kmetije in podeželske turistične objekte.

(6)

Območja zelenih površin:

V naseljih z večjim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, v jedrih naselij, v območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja.

Parki se nahajajo v urbanih naseljih (Zagorju ob Savi, Kisovcu in Izlakah). Največji je v severnem delu občinskega središča Zagorje ob Savi, ki se imenuje Ruardi.

Zelene površine so določene na območju pokopališč v Zagorju ob Savi in Izlakah ter ob predvidenem v Kisovcu, kot obrežni zeleni pas pa znotraj mest ob vodotokih (Mediji, Kotredeščici ipd.)

Vzpodbuja se razvoj območij za rekreacijo v naravnem okolju: smučišč na Vidrgi, Mareli, Prvinah, Vrhu in Kalu.

(7)

Ostala območja, območja mineralnih surovin:

Na območju Ruardi–Zagorje ob Savi se izvaja sanacija degradiranih rudniških površin. Zaradi opuščanja rudarske dejavnosti se na tem obširnem območju usmerja v gradnjo potrebnih infrastrukturnih omrežij, novih proizvodnih in tehnoloških parkov s poudarkom na podjetništvu, nove gospodarske cone ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti.

Na območju površinskih kopov Borovnik (obrtne cone Kisovec) in Suhi potok (Briše) se, po popolni in trajni opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin na posameznih delih pridobivalnega prostora, že izvaja dokončna sanacija okolja.

21. člen

(sanacija in prenova razpršene gradnje)

(1)

V prostoru občine ni območij, ki bi jih s sanacijo razpršene gradnje lahko opredelili kot izrazito zaključeno območje poselitve ali kot novo naselje.

(2)

Razpršena gradnja, ki se sanira z vključitvijo v naselje, je prisotna pri določenih obstoječih naseljih oziroma razpršeni poselitvi v občini. Upoštevane so funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.

22. člen

(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)

Izven urbanih naselij in lokalnih središč ter drugih naselij v občini, se v odprtem prostoru ohranja avtohtona razpršena poselitev.

(2)

Območja razpršene poselitve se ohranja kot poselitveni vzorec. Z omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturno krajino, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Za potrebe razvoja kmetij oziroma dopustnih dejavnosti v prostoru, se na območju razpršene poselitve omogočajo novogradnje ter postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. V kolikor ni možnosti v naselju se omogoči širitev ob robu kmetije.

23. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Naselbinska struktura naselij temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih in se kot taka v celoti ohranja. Pri večini naselij podeželskega tipa: Mlinše, Šentlambert, Podkum, Briše, Borovak pri Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo, Golče, Hrastnik pri Trojanah, Jazbine, Jesenovo, Kal, Klenovik, Kolk, Kolovrat, Krivica, Kotredež, Loke pri Zagorju, Mala Peč, Mali Kum, Okrog, Orlek, Padež, Prečna, Pungart, Ravne pri Mlinšah, Podkum, Senožeti, Spodnje Izlake, Šemnik, Šentgotard, Špital, Tirna, Trata, Vrh pri Mlinšah, Vodice, Višnje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka, Zgornje Ržiše, Znojile, je potrebno upoštevati notranjo strukturo naselja, s strnjenim jedrom ali trgom ter avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parkovna ureditev, drevoredi, posamezna drevesa v javnem vaškem prostoru in podobno) se ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih ohranjajo obvodna vegetacija in zeleni pasovi.

(2)

V urbanih naseljih, za katere je izdelan urbanistični načrt, se določijo območja pozidave, ki sledijo novim modernejšim urbanim in arhitektonskim značilnostim.

(3)

V naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, obveščevalni panoji, ulične svetilke in podobno).

24. člen

(prenova naselij in območij)

(1)

S stališča varovanja kulturne dediščine je predvidena prenova naselja Mali Kum.

(2)

Prenova na območju varovane enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi je predvidena z obstoječim izvedbenim aktom.

(3)

Omogoči se prenova industrijskih območij.

(4)

Omogoči se prenova območij, za katere se naknadno ugotovi, da so potrebna prenove.

7. Usmeritve za razvoj v krajini

25. člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire)

(1)

Kmetijstvo

-

Občina Zagorje ob Savi nima izrazitega pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. Večina kmetijskih zemljišč ima slabše talne lastnosti, lego, naklon, kar je opredeljeno kot druga kmetijska zemljišča.

-

Zagotavlja se osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno se upravlja z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

-

V hribovitem delu občine se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo ter preprečuje zaraščanje kmetijskih površin in omogoča pogoje za izvajalce teh ukrepov.

-

Območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe in se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč, so na območjih enot urejanja prostora: IZ 6, SI 2 in TR 1.

-

Za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti se usposobijo nova, nadomestna kmetijska zemljišča, namenjena za kmetijsko rabo. Območja, na katerih je predvideno nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so v enotah urejanja prostora od OP 1/1336 do OP 1/1343 (Izvedbeni del OPN).

-

Spodbuja se ekološki način kmetovanja in kmetovanje brez gensko spremenjenih organizmov.

-

Sanacija in izboljšanje kmetijskih zemljišč je obvezen sestavni del sanacije in rekultivacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga.

-

V občini je potrebno posebno pozornost posvečati dopolnilnim dejavnostim na kmetijah. Pri tem ima večjo vlogo predelava živil živalskega in rastlinskega izvora. Vzpodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah se podpira in vzpodbuja tudi v drugih razvojnih načrtih in programih občine.

-

Za izboljšave kmetijskih zemljišč je dovoljeno izvajati agrooperacije v skladu s pristojno zakonodajo.

-

Varčna in večnamenska raba tal na območjih, ki so predvideni za sezonske aktivnosti (zimska rekreacija, šport) se lahko čez leto neovirano izvaja kot kmetijska dejavnost (travniki, pašniki).

(2)

Gozdarstvo

-

Na območju občine je okoli petina varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Varovalni funkciji se v takih primerih pogosto pridruži še zaščitna funkcija (funkciji se prekrivata). Gozdovi imajo poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo, ki je izrazita v zimskem času.

-

Spodbuja se gospodarska ter rekreacijska ali druga raba gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov. Njihov rekreacijski potencial se v bližini naselij primerno izkoristi v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij. Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.

-

Za trajno ohranjanje in izboljšanje splošno in gospodarsko koristnih funkcij gozdov je obvezna sanacija plazovitih in od posledic rudarjenja poškodovanih območij. V revizijskih gozdno-gospodarskih načrtih je potrebno upoštevati poudarjeno ekološko, socialno in rekreacijsko funkcijo primestnih in obrobnih gozdov poselitvenih območij na obrobju Zagorja, Kisovca in Izlak. Na celotnem območju Ravenske vasi in delno Sela je obvezna sanacija gozdov.

-

Gozdnogospodarski načrti, predvsem njihov vidik opredeljevanja in vrednotenja funkcij gozda, je usklajen s predhodno ali sočasno pripravljenimi sektorskimi programi za varstvo naravne in kulturne dediščine, vodnega gospodarstva, kmetijstva, rekreacije in turizma. V okviru spreminjanja namenske rabe pa je potrebno upoštevati, da se stanje funkcij gozda s spremenjenimi rabami tudi spreminja. Posamezne funkcije lahko pridobivajo na pomenu (dvig stopnje poudarjenosti).

-

Velikega pomena je tudi ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov, ki se kaže v zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljšanju vodnih razmer, blaženju podnebnih skrajnosti in v prispevku gozda k čistosti zraka. Zaradi večnamenske funkcije gozda je potrebno urejati tudi razvoj gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje.

-

Ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini. Potrebna je ohranitev primerne gozdnatosti v vseh krajinah in preprečevanje drobljenja gozdnih površin. Pomembna je ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda, skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.

-

Ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju (pospeševanje celovitega razvoja podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah).

-

Vožnja v območju gozdov, izven kategoriziranih cest in gozdnih cest (po gozdnih poteh in vlakah), v skladu s predpisi, ni dovoljena. Za vožnjo s kolesom brez motorja in ježo, ki sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih gozdnih površin, so pogoji določene v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarska območja.

-

Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.

(3)

Turizem in rekreacija

Prostorski razvoj turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (viri termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih centrov, opredeljen v urejanje in dograditev nosilnih območij za rekreacijo in turizem kot so območja za rekreacijo v naravnem okolju ter na smučiščih na Mareli, Kalu, Vrhu, Prvinah in na Vidrgi.

Za potrebe in razvoj turizma bo potrebno urediti pohodniške, kolesarske, gozdne, učne in konjeniške poti, obnoviti in urediti prometno infrastrukturo, urediti razgledne ploščadi na razglednih točkah, urediti prostore za prireditve v naravi, urediti javne odprte površine v naseljih in urediti komunalno infrastrukturo.

Turistično zdraviliško-rehabilitacijsko kompleks Medijske Toplice na Izlakah (zaradi naravnih danosti in že obstoječe ponudbe turizma, ki se usmerja v zdraviliško-rehabilitacijsko ponudbo Medijskih toplic ter zaradi že obstoječih znanj in sposobnosti izvajanja specifičnih zdraviliško-rehabilitacijskih storitev, bi kazalo nadaljnji razvoj turistično-zdraviliškega centra Medijske Toplice usmerjati v produkte in storitve socialnega turizma.

(4)

Mineralne surovine

-

Podzemni pridobivalni prostor bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi obsega okoli 10 % celotne površine občine. Je s predpisi zavarovano območje pomembnejše rudnine in s strategijo sanacije površin obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije. Prioritetna naloga prostorskega urejanja je vzpostavitev prvotnega stanja oziroma ravnotežja v prostoru. Umeščanje novih kopov na območja nacionalne prepoznavnosti in naravne kakovosti načeloma ni dopustno.

-

Sanacija celotnega območja pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, plazovitih in vplivnih območij odkopavanja je prioritetna naloga prostorskega urejanja, z vzpostavitvijo prvotnega stanja oziroma ravnotežja v prostoru. Za celotno območje pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga, sta določeni enoti urejanja prostora (OP4 in OP5), ki se urejata s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega odloka.

-

Na območju občine sta dva pridobivalna prostora (kamnolom tehničnega kamna – dolomita in kamnolom apnenca za industrijske namene), za katera je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje. Območje pridobivalnega prostora je z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora). Za navedeni območji pridobivalnega prostora, namenjenima izkoriščanju mineralnih surovin, sta določeni enoti urejanja prostora (OP2 in OP3), ki se urejata s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega odloka.

-

Sanacija nelegalnih kopov, ki ogrožajo premoženje in zdravje ljudi, je prioritetna, zanjo je potrebno izdelati sanacijski načrt, v skladu s področno zakonodajo.

-

V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je upravičeno določeno območje opredeliti, kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

26. člen

(posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora)

(1)

Na območju Občine Zagorje ob Savi je prisotnih več varovanih območij. Med njimi je šest območij Natura 2000. Eno je opredeljeno kot območje določeno po direktivi o pticah – SPA, ostala območja so določena po direktivi o habitatnih tipih – pSCI. (Čemšeniška planina, Reber, Medija, Kum, Kandrše, Posavsko hribovje).

(2)

Ekološko pomembna območja v občino so: Zasavsko hribovje, Kum, Kandrše, Sava od Mavčič do Save, Čemšeniška planina, Medija.

(3)

Na območju Občine Zagorje ob Savi je večje število naravnih vrednot ter večje število zavarovanih naravnih vrednot. Dve izmed slednjih sta območji (jama Štangovc in Gamberk), ostalo so točkovne zavarovane naravne vrednote, kjer gre predvsem za dendrološko naravno dediščino.

(4)

Celotno območje občine, razen Čemšeniške planine, prekrivajo območja pričakovanih naravnih vrednot. Laški zaliv predstavlja nahajališča miocenskih fosilov nekdanjega najzahodnejšega dela Tetide (pramorje). Mamolj – Polšniški hrib je nahajališče karbonske flore, katerega del poseže v območje občino.

(5)

Občina Zagorje ob Savi ima bogato kulturno dediščino. Na območju je trenutno evidentiranih 251 enot kulturne dediščine. Velik delež enot zavarovane kulturne dediščine predstavljajo zgodovinski spomeniki (posvečeni padlim v drugi svetovni vojni). Poseben poudarek je na varovanju na območju kulturnih krajin Golče, Čolnišče, Čemšenik, Šentgotard, Kolovrat, ohranjajo in razvijajo pa se tudi kvalitete arheološke, tehnične, etnološke, naselbinske, umetnostno-zgodovinske in memorialne dediščine, spomenikov oblikovane narave in dreves v sklopu kulturne dediščine.

(6)

Na območju Občine Zagorje ob Savi so določena vodovarstvena območja 24-tih vodnih virov: Šemnik, vas Šemnik, Strahovlje, Vas Strahovlje, Ribnik, Kotredež, Rove, Lošč, vrtina Sava, Izlake – Zabreznik, Izlake, Čolnišče, Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Peške Kandrše, Jesenovo, Čemšenik, Brezje, Šentgotard, Gorenja vas, Podkum in Laze – Šklendrovec, kjer so predpisani varstveni ukrepi za neposredno zaščito zajetja ali črpališča v notranji vodovarstveni coni (območje najstrožje zaščite), zunanji (območje stroge zdravstvene zaščite) in vplivni vodovarstveni coni (območje z blagim režimom zaščite).

(7)

V 1. razred kategorizacije vodotokov sodi reka Sava. Vodotok Sopota sodi v 1.–2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu in mora biti izvzet iz vsakršne gospodarske rabe.

(8)

Urejanje vseh vodotokov mora temeljiti na sonaravnem, stalnem in načrtnem vzdrževanju strug in brežin.

(9)

Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

27. člen

(ogrožena območja in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)

Posebno pozornost je potrebno zagotoviti na območjih vodotokov, kjer je ogroženost zaradi poplav in hudournikov (potoki). Na teh območjih je potrebno zagotoviti varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s področja urejanja voda.

(2)

Poplavna območja v občini se nahajajo ob iztoku Kotredeščice v Medijo, ob Kotredeščici med plazom Ruardi in ribiškim domom, ob Kotredeščici s pritoki od vključno Kotredeža do izvira v Znojilah, ob Mediji nad tovarno ETI na Izlakah in celotni Mediji nad sotočjem s Kandrščico, ob Kandrščici in pritoku v Mlinšah ter pod in nad Vidrgo, ob Orehovici s pritoki nad Medijskimi toplicami, ob celotnem Lesjem in Konjskem potoku ter Kolovratščici, ob pritokih Drtijščice v Kandršah in vzdolž reke Save. Za navedena območja se izdela hidrološko hidravlično študijo, ki obravnava celotno občino.

(3)

Na poplavno ogroženih območjih, za naselje Zagorje ob Savi, v enotah prostora ZS 1/1, ZS 3/1, ZS 10 in ZS 18/1, velja, da gradnja novih in dozidava obstoječih stavb ni dovoljena, dokler ne bo na podlagi hidrološko hidravlične študije za območje celotne občine preverjena možnost posegov glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Prav tako ni dovoljena sprememba obstoječih in vnos novih dejavnosti. Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih objektov, brez povečevanja njihovih zmogljivosti.

(4)

Pri dovoljenih posegih na poplavna in erozijska območja se upošteva omejitve in ukrepe iz izdelanih hidrološko-hidravličnih študij.

(5)

Poplavno ogrožena območja in razredi poplavne nevarnosti na osnovi izdelanih strokovnih podlag so prikazana na grafiki »Grafični prikaz varstvenih režimov« kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.

(6)

Za območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplav.

(7)

Za obstoječa pozidana stavbna zemljišča znotraj poplavnih območij se dovoljuje samo vzdrževanje objektov, gradnje novih objektov niso dovoljene do preveritve možnosti gradnje, s predhodno obvezno izdelavo hidrološko hidravlične študije in v skladu s predpisi s področja urejanja voda. Izdelava hidrološko hidravlične študije še ne pomeni, da bo za predvideni poseg tudi izdano vodno soglasje.

(8)

Na območjih v občini, za katere so določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s teh področij, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim posegom.

(9)

Prioritetno se izvedejo vodnogospodarske ureditve na vodotokih, ki s poplavami ogrožajo območja naselij (Mlinše, Vidrga, Medija, Rove, Kotredež, Jesenovska žaga, Briše, Razpotje, Izlake ob Lesjem potoku, Orehovica, Loke, Selo, Potoška vas). Tudi obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve je potrebno lokalno zavarovati.

(10)

Na območju varovalnih gozdov posegi v podtalje ali vegetacijo niso dopustni, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti oziroma kadar bi s posegi vzpodbudili erozijske procese. V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. Dovoljene so sanitarne sečnje in sanacijski ukrepi. Za poseg v varovalne gozdove je potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva.

(11)

Objekte in naprave za varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma njihove lokacije, se ažurno določa v oceni ogroženosti občine in načrtu zaščite in reševanja v občini.

(12)

V izjemnih primerih potrebnih površin za množične pokope ljudi (izven obstoječih pokopališč) ali živali (izven obstoječih kadavrov), se uporabi lokacije izven naselij, ki niso v območjih poplavnih voda oziroma so izven erozijskih območij ali ne posegajo v podtalnico.

(13)

Za možnost uporabe potencialnih lokacij, ki se namenijo v prostoru občine za evakuacijo ali zbiranje (tudi kampiranje, razdeljevanje ipd), se prioritetno uporabijo večji objekti (telovadnice, dvorane ipd) in večje zelene površine (stadioni, športni parki ipd), ki so že opremljene z nujno potrebno infrastrukturo.

(14)

V izjemnih primerih se za začasno ali stalno odlaganje ruševin uporabi obstoječa lokacija zbirnega centra za ločeno zbiranje in začasno hranjenje (kompleks IGM) oziroma deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh na območju Suhega potoka). Za začasne odlagalne površine materiala se lahko uporabi tudi vse večje površine (športna igrišča, parkirišča, ipd), ki so ustrezno komunalno opremljene (dostopi, tlakovanje, ostalo) ter niso opredeljena za druge namene v izjemnih razmerah.

(15)

Za možnost uporabe potencialnih lokacij za namene in potrebe, ki so navedeni v gornjih alinejah tega člena, se vse lokacije postopoma opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo. Sprememba namenske rabe ni potrebna.

(16)

Območja lokacij za objekte in naprave potrebnih za varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena na podlagi ocene ogroženosti občine in načrta zaščite in reševanja v občini in so prikazane v posebnih grafičnih prilogah – »Zasnova območij za potrebe obrambe ter zaščite in reševanja«.

28. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

V Občini Zagorje ob Savi ni določenih območij in objektov za potrebe obrambe.

8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

29. člen

(1)

Izhodišče za določitev namenske rabe zemljišč je veljavni prostorski plan, v katerem so določena stavbna zemljišča in strokovne podlage za poselitev, s katerimi je določena dejanska meja naselij.

(2)

Namenska raba kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj.

9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

30. člen

(1)

Območja poselitve so, na podlagi strokovnih podlag, razdeljena na enote urejanja prostora. Enote urejanja so določene na osnovi strokovnih podlag, ugotovljeno enako namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja in oblikovanja prostora.

(2)

Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni za območja urbanističnih načrtov, naselij ter odprtega prostora oziroma namenske rabe znotraj njega.

(3)

Za območja, ki so predvidena za urejanje z OPPN, so določeni posebni pogoji. V teh območjih so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji ter usmeritve za izdelavo OPPN.

(4)

Projektni pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali skupaj z mnenji, k predlogu tega OPN, so sestavni del tega odloka.

10. Koncept prostorskega razvoja urbanih središč

10.1. Urbanistični načrt za urbano središče Zagorje ob Savi

31. člen

(koncept razvoja naselja)

(1)

Zagorje ob Savi je urbano naselje, ki se razvija s funkcijo pomembnejšega lokalnega središča (medobčinskega pomena) in hkrati središče ožjega nacionalnega pomena (somestje). Prostorski razvoj za dejavnosti v naselju se zagotavlja na območju Urbanističnega načrta Zagorje ob Savi (v nadaljevanju teksta: UN Zagorje ob Savi).

(2)

Mesto nima večjih možnosti notranjega razvoja, saj je obstoječa pozidava intenzivna in sega ponekod do samega roba naravnih omejitev, ki jo predstavlja strma konfiguracija terena in gozdni rob. Tako je razvoj mesta možen le v smeri severa, ob Mediji in Kotredeščici, večinoma na območje pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga (Ruardi).

(3)

Mesto se navznoter lahko razvija le s prenovo manjših območij Okrogarjeve kolonije, Toplic, Farčnikove kolonije in mestnega jedra, pri čemer se ohranja ter izboljšuje kakovost bivalnega okolja.

(4)

Ohranjajo se identitete starejšega dela mesta okoli cerkve in mestnega središča. Mestno središče je sodobno zasnovano, saj vsebuje vse mestotvorne funkcije, ki jih mesto in občina potrebuje poleg prostorskih ciljev za gospodarski in socialni razvoj ter za kvalitetnejše bivanje.

(5)

V središču mesta se razvijajo centralne dejavnosti, ki nadomeščajo proizvodnjo. Stanovanjske površine se načrtujejo na obrobju mesta, ob Kotredeščici in Mediji. Površine za industrijo so v ozki dolini južnega dela mesta.

(6)

Opuščeni kamnolom (IGM), v sklopu katerega je urejen občinski zbirni center odpadkov, se ob robovih sanira v zelene površine.

(7)

Površine za šport in rekreacijo se usmerjajo na območje pridobivalnega prostora rjavega premoga – Ruardi, na skrajnem severu, kjer je urejeno vzletišče, športna igrišča in druge ureditve v sklopu Evroparka.

(8)

Površine za širitev pokopališča se načrtujejo proti severu, med pokopališčem in območjem centralnih dejavnosti se varuje zeleni pas.

(9)

Območje ob južnem vstopu v mesto, med cesto in Savo, se površine predvidijo za centralne dejavnosti in okoljsko infrastrukturo, v sklopu katere se načrtuje centralna čistilna naprava.

(10)

Na območju železniške postaje, na levem bregu Save, se ohranjajo površine za potrebe prometne infrastrukture ter centralnih dejavnosti.

(11)

Z razvojem mesta, se v mesto vključuje primestna naselja, ki so funkcionalno povezana z mestom (Dolenja vas, Podvine, Podkraj, Toplice, Selo).

32. člen

(koncept prometnega omrežja)

(1)

Izven zgoščenega tkiva UN Zagorje ob Savi se načrtujeta dve mestni obvoznici. Znotraj mesta se ohranja koridor za eno obvoznico. Obvoznice bodo močno razbremenile center mesta tranzitnega prometa. Koridorji za traso novih cest – obvoznic so predstavljeni na strateškem nivoju, da ohranjajo rezervat v prostoru. Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno upoštevati območje sanacije opuščenih rudniških površin rudnika premoga v zapiranju.

(2)

Zahodna mestna obvoznica poteka v smeri od severa proti jugu. Začne se s križiščem z regionalno cesto I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje, na območju Podkraja, nadaljuje v predoru, pod Vrhom, in pride iz tunela pred reko Savo. Trasa nato prečka reko Savo preko novega mostu do glavne ceste II. reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most.

(3)

Severna obvoznica poteka v smeri od vzhoda proti zahodu, po severni strani mesta, območju Ruardi in se v največji možni meri prilagaja obstoječem terenu.

(4)

Vzhodna mestna obvoznica predstavlja varovano traso mestne ceste, ki ima funkcijo pomembne napajalne ceste dveh mest (somestje Zagorje ob Savi–Trbovlje). Obvoznica poteka od »Komunale Zagorje«, se nadaljuje ob Kotredeščici ter naprej vse do Slačnika, kjer se naveže na obstoječo cestno povezavo za Trbovlje.

(5)

Poleg obvoznic se načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije mestnih cest in ulic ter asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin.

(6)

Sočasno se načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje prometa, velika pozornost pa se posveča razvoju javnega potniškega prometa. Hkrati je potrebno razvejati javni potniški promet (infrastrukturo in izboljšanje delovanja te oblike prevoza, z izboljšanjem ponudbe, kvalitete in ekonomičnosti prevoza).

33. člen

(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)

(1)

Ohranjanje urbanistične in arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenavljanjem mesta. Arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju (v centru mesta ob Cesti Borisa Kidriča in Cesti zmage).

(2)

Različnost in posebnost odprtega in grajenega prostora se ohranja tako, da se upošteva topografija, originalnost, celovitost prepoznavnosti in kontinuiteta prostora zaradi varovanja kakovostnih značilnosti mesta (zasnova Cankarjevega trga, parkovna ureditev pri delavskem domu), predvsem tistih, ki so del videza mesta in tipologije mestne zazidave. Pri načrtovanju se izvede krajinska sanacija in arhitekturno preoblikovanje vstopnih vedut v mesto Zagorje ob Savi (območje IGM, na jugu, ob Kolodvorski cesti), obcestna zazidava v Toplicah, na zahodu, ob Kopališki cesti in v manjši meri na skrajnem severovzhodu, ob Cesti 9. avgusta.

(3)

V mestu se poudarjeno ohranja, varuje in prenavlja stavbno dediščino. Pri prenovi, načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upošteva ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij (rudarsko naselje, Okrogarjeva kolonija) in pri tem uravnovesi sodobna tehnološka in oblikovna izhodišča z obstoječimi vrednotami (v centru in na zahodu).

(4)

S strokovnim vedenjem se posodablja posamezne značilne arhitekturne stvaritve, ki imajo pričevalno vrednost in ponazarjajo značilnosti obdobij, v katerem so nastale, predvsem arhitekturo novejših obdobjih, ki še ni zavarovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Pri posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in druge podrobnosti posameznega objekta oziroma arhitekturne identitete (cerkev sv. Petra in Pavla, žaga in mlin Podvine 47) ter zagotavljanja varstva avtohtonih oblik stavbarstva ter oblikovanja objektov in urbane opreme (spomeniki, spominske plošče).

(5)

Oblikovanje novih zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto mesta. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.

(6)

Mesto je z obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega gabarita, ki je meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN Zagorje ob Savi še zgradili. Novi objekti na območju UN po višini ne smejo preseči višine obstoječih objektov.

34. člen

(koncept zelenega sistema)

(1)

Pri načrtovanju in urejanju celotnega mesta ali njegovega posameznega dela se zagotavlja zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema mesta in zelenice (ob Cesti zmage, ob Cesti 9. avgusta in v stanovanjskih soseskah), v katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje Medije in Kotredeščice ter Save). Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (območje Ruardi).

(2)

Šport in rekreacijo se načrtuje v obstoječih objektih in napravah v območju UN Zagorje ob Savi, s katerim se ohranja in omogoči namensko rabo za nove zelene površine in za nove objekte na prostem, območje zagorskega ribnika, kopališča – Selo in športni kompleks na Ocepkovi gmajni.

(3)

Območja zelenih površin tvori tudi mestno pokopališče, kateremu se zagotovi površine za širitev v neposredni bližini.

35. člen

(koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo)

(1)

Predvidi se obnova, rekonstrukcija in vzdrževanje vodnih zajetij ter zagotovi dodatno količino pitne vode z vrtino Sava.

(2)

Potrebna je rekonstrukcija vodovodnega omrežja na območju pridobivalnega prostora rjavega premoga, novi cevovodi so načrtovani ob predvideni obvoznici v Potoški vasi, od avtopralnice do vodnega zbiralnika Selo in od Delavskega doma do vodohrana Kolenc.

(3)

Pri načrtovanju se prebivalcem zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo v količinah skladno z veljavnimi standardi in učinkovito oskrbo z vodo za potrebe hidrantnih omrežij. Postopoma se bo obnovilo mestno vodovodno omrežje z vsemi hišnimi priključki.

(4)

Načrtuje se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo. Načrtovana je dograditev kanalizacijskega omrežja s kolektorjem na več odsekih z zaključkom na novo centralno čistilno napravo ob Savi.

(5)

Plinovodno omrežje se dogradi na celotnem ureditvenem območju mesta.

(6)

Predvidena je širitev razdelilne transformatorske postaje v Potoški vasi ter sanacija in dograditev podzemnega elektro omrežja in kabliranjem zračnih vodov.

(7)

Na območju mesta se načrtuje zbiralnice za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in transportira v občinski zbirni center na jugu UN Zagorje ob Savi.

(8)

Nove objekte v poselitvenih območjih, namenjene trajnemu prebivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim dejavnostim se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte, namenjene dejavnostim, navedenim na začetku odstavka. Ob izgradnji in obnovi, infrastrukturnih naprav mesta, se sočasno preveri možnost navezave tudi okoliških vasi in zaselkov.

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi

Časovnica