TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Četrti odstavek 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic ni v skladu z Ustavo, kolikor ne določa nadomestila za nepremičnine, ki se po določbah tega zakona vračajo agrarnim skupnostim in ki so jih zavezanci med svoja sredstva pridobili odplačno. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z Ustavo odpraviti v roku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zavezanci za vračanje premoženja bodisi po ZDen bodisi po ZPVAS so isti, njihov pravni položaj pa je zaradi izpodbijane ureditve različen in torej odvisen od tega, kdo je upravičenec, oziroma od tega, ali je upravičenec oseba po ZDen ali agrarna skupnost po ZPVAS. Da zakonodajalca ni vodila niti kaka posebna lastnost zavezanca in tudi ne kaka posebna lastnost predmeta, je razvidno iz tega, da bi bil isti zavezanec (na primer ista zadruga), če bi moral enako zemljišče vrniti upravičencu, ki ni agrarna skupnost, upravičen do odškodnine po 73. členu ZDen. Zakonodajalec je torej s tem, ko ni uredil pravice do odškodnine oziroma ustreznega nadomestila za odplačno pridobljeno nepremičnino, ki jo morajo zavezanci vrniti po določbah ZPVAS, ravnal arbitrarno, saj za tako različno ureditev ni imel stvarnih in razumnih razlogov. Zato je določba četrtega odstavka 8. člena ZPVAS v nasprotju s 14. členom Ustave.