Odločba o ugotovitvi, da je 156. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 297. k. o. Rečica, iz stavbnega zemljišča v kmetijsko zemljišče, v neskladju z Ustavo in sklep o zavrnitvi pobude

1090. Odločba o ugotovitvi, da je 156. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 297. k. o. Rečica, iz stavbnega zemljišča v kmetijsko zemljišče, v neskladju z Ustavo in sklep o zavrnitvi pobude

Številka: U-I-139/15-16

Datum: 23. 4. 2020

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Miodraga Dakića, Ljubljana, ki ga zastopata Andrej Dolores in Katarina Dolores – Toš, odvetnika v Domžalah, na seji 23. aprila 2020

Člen 156 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/14, 40/14 – popr., 14/15, 48/16, 60/17, 7/18 in 29/18) je v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica, iz stavbnega zemljišča v kmetijsko, v neskladju z Ustavo.

Občina Bled je dolžna ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 156. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled se v delu, ki spreminja del zemljišč s parcelnima številkama 296 in 297, obe k. o. Rečica, iz gozdne površine v gozd s posebnim namenom, zavrne.

Pobudnik izpodbija 156. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (v nadaljevanju Odlok), ki določa namensko rabo v enoti urejanja prostora BK-10, v kateri ležita zemljišči s parcelnima številkama 296 in 297, obe k. o. Rečica. Pobudnik meni, da sprememba obstoječe namenske rabe zemljišča iz stavbnega v kmetijsko in razglasitev gozda s posebnim namenom pomenita protiustaven poseg v pravico do zasebne lastnine. Zaradi spremembe obstoječe namenske rabe zemljišča naj bi pobudnik utrpel visoko škodo, saj naj bi se vrednost zemljišča bistveno zmanjšala. Omejitev lastninske pravice naj bi bila dopustna le v izjemnih primerih ter na način in po postopku, ki ju določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje. Pri tem pa mora biti spoštovano načelo sorazmernosti. Pobudnik zatrjuje, da se je vrednost zemljišča s spremembo obstoječe namenske rabe zemljišča bistveno znižala. Pobudi je priložil kupo-prodajno pogodbo in izpisek iz portala prostor.si s posplošeno vrednostjo nepremičnine po spremembi obstoječe namenske rabe zemljišča. Z izpodbijanim delom Odloka naj bi bil tudi razširjen varstveni režim kulturne dediščine in naj bi bil določen poseben varstveni režim gozda, in sicer gozd s posebnim namenom. S tem naj bi bilo poseženo v pravico iz 33. člena Ustave in v 153. člen Ustave.

Pobudnik meni, da je bil Odlok sprejet v neskladju z Zakonom o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14, 24/15 in 77/16 – v nadaljevanju ZG), Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZVKD-1) in Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 79/17 – v nadaljevanju ZKZ). Zatrjuje, da sprememba obstoječe namenske rabe dela zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica, temelji na smernicah, ki jih je podal stvarno nepristojni organ. Zato naj bi bilo zgolj ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, stvarno pristojno dajati strokovne smernice za spremembo obstoječe namenske rabe zemljišč v kmetijska zemljišča. Ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine, naj bi z dajanjem smernic v zvezi s spreminjanjem zemljišča iz stavbnega v kmetijsko preseglo meje svoje pristojnosti.

Pobudnik meni, da zemljišče s parcelno številko 297, k. o. Rečica, ni izpolnjevalo pogojev, ki jih določa ZKZ. Meni, da pri spremembi obstoječe namenske rabe zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica, iz stavbnega v kmetijsko ni bilo strokovnih meril, na podlagi katerih bi bilo ugotovljeno, da navedeno zemljišče izpolnjuje pogoje za kmetijsko zemljišče. Pobudnik se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-116/05 z dne 5. 7. 2007 (Uradni list RS, št. 64/07, in OdlUS XVI, 68).

Pobudnik zatrjuje, da so bile smernice ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, izdane brez pravne podlage. Meni, da upoštevno zemljišče ne more imeti varstvenega režima, saj naj bi ležalo neposredno v bližini moderno grajenih stanovanjskih hiš in blokov ter se ne zajeda v godove ali kulturni ambient. Iz tekstualnega opisa EŠD 13232 Bled – Ambient Bleda naj bi izhajalo, da sta sporni zemljišči izvzeti iz varovanega dela. Pobudnik zatrjuje, da varovano območje ni bilo razglašeno s posebnim aktom, kot zahteva ZVKD-1. Zato naj bi bil vpis v Register nepremične kulturne dediščine (v nadaljevanju register) v nasprotju z ZVKD-1 in Pravilnikom o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09). Pobudnik meni, da bi smel soglasodajalec v postopku sprejemanja prostorskega akta določiti zgolj smernice, ki bi imele pravni temelj v zakonu ali drugem splošnem ali posamičnem aktu, ki bi določal varstveni režim kulturne dediščine. Ker naj v konkretnem primeru varstveni režim ne bi temeljil na zakonu, naj bi bil Odlok v neskladju s 120. in 153. členom Ustave.

Pobudnik zatrjuje, da je Občina Bled brez ustreznih pravnih podlag na zemljišču s parcelno številko 296 in delu zemljišča s parcelno številko 297, obe k. o. Rečica, določila režim varovanega gozda. Iz orto posnetka navedenih zemljišč naj bi izhajalo, da sta upoštevni zemljišči travniški parceli, na katerih ni gozda. Zato naj ne bi bilo mogoče določiti varstvenega režima gozda, ki naj ga na teh parcelah ne bi bilo. V skladu s 43., 44. in 45. členom ZG naj bi bila razglasitev gozda s posebnim namenom dopustna zgolj na podlagi predpisa Vlade. Občina Bled pa naj bi določila varstveni režim brez ustreznih pravnih podlag. Zato naj bi bil izpodbijani del Odloka v neskladju z ZG.

Občina Bled je v odgovoru zavrnila pobudnikove navedbe. Pri pripravi prostorskega načrta naj bi bila dolžna upoštevati temeljna načela, ki jih določa zakon (načelo trajnostnega prostorskega razvoja). Trajnostni prostorski razvoj naj bi se zagotavljal z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi potrebami v prostoru, tako da bi se ob upoštevanju obstoječih naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih sestavin prostora ter prepoznavnosti krajine dosegla racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti. Ob upoštevanju tudi drugih načel prostorskega načrtovanja je po mnenju Občine Bled normalno, da se lahko spremeni dosedanja namenska raba prostora. Pri sodobnem prostorskem načrtovanju naj bi bilo treba v določeni meri popraviti tudi časovno oddaljene planske odločitve, ki naj ne bi bile več skladne z aktualnimi izhodišči razvoja in varstva prostora. Zato naj bi se lahko tudi stavbna zemljišča vrnila v primarno namensko rabo prostora. Možnost gradnje na določenem prostoru naj ne bi pomenila pridobitve te pravice za vedno. Pravica do gradnje določenega objekta naj bi se pridobila šele s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem.

Občina je pojasnila, da je bil osnutek Odloka na podlagi 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt) posredovan pristojnim nosilcem urejanja prostora, da so podali smernice, v katerih so izražali varstvene interese področja, za katero so pristojni. Po pridobitvi smernic je bil pripravljen dopolnjen osnutek Odloka, ki je bil tudi predmet javne razgrnitve. Pri pripravi dopolnjenega osnutka Odloka je Občina Bled upoštevala pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. Občina Bled poudarja, da so bile za izpodbijani del Odloka ključne smernice Ministrstva za kulturo, ki je navedlo, da je treba zaradi ohranjanja značilnosti EŠD Bled – Ambient Bleda in zaradi upoštevanja strateškega dela Odloka izločiti nepozidana stavbna zemljišča, med drugim tudi vse nepozidane parcele območja Prdance (Rečica). Nepremičnina s parcelno številko 297, k. o. Rečica, naj bi ležala na območju Prdance. Glede na navedeno je Občina Bled spremenila obstoječo namensko rabo dela zemljišča na navedeni parceli iz stavbnega zemljišča v kmetijsko II. kategorije in v manjši meri v gozdno zemljišče. Pri spremembi obstoječe namenske rabe naj bi Občina Bled upoštevala tudi splošne smernice Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki naj bi določale, da se lahko predlaga sprememba nekmetijske namenske rabe v kmetijsko namensko rabo le za tista zemljišča, ki so v evidenci dejanske rabe uvrščena med kmetijska zemljišča, pri čemer se pri določitvi podrobnejše namenske rabe smiselno upošteva podrobna namenska raba kmetijskih zemljišč v neposredni bližini. Dejanska raba spornega zemljišča v fazi priprave Odloka naj bi bila trajni travnik in v manjšem delu tudi gozd.

Občina Bled pojasnjuje, da odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 31. 7. 2015 ne pomeni, da bi bil Odlok sprejet brez strokovnih smernic in strokovnih podlag. V prvem osnutku Odloka naj ne bi bila predvidena sprememba obstoječe namenske rabe zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica. Do navedene spremembe obstoječe namenske rabe upoštevnega zemljišča naj bi prišlo šele v dopolnjenem osnutku Odloka ob upoštevanju smernic vseh pristojnih organov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi bilo ponovno seznanjeno s predlogom Odloka. Če bi nosilci prostorskega urejanja ugotovili, da občina mnenj oziroma predpisov iz njihove pristojnosti ne bi upoštevala, bi to ugotovitev utemeljili in občini tudi podali svoje pripombe. Občina Bled zatrjuje, da je k predlogu Odloka pridobila pozitivni mnenji Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Občina pojasnjuje, da obe upoštevni zemljišči ležita v območju kulturne dediščine EŠO 12323 Bled – Ambient Bleda in da je bila obstoječa namenska raba zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica, iz kmetijskega v stavbno spremenjena z Dopolnitvijo Družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–1991 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/87). Različnost strokovnih podlag za območje varstva kulturne dediščine naj bi izhajala iz časovnega razkoraka med enim in drugim aktom. Predlog za vpis enote kulturne dediščine Bled – Ambient Bleda v register kulturne dediščine naj bi bil podan 7. 4. 2000, prve strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine Bleda pa izdelane leta 2001. Zato naj v času spremembe obstoječe namenske rabe upoštevnega zemljišča iz kmetijskega v stavbno še ne bi obstajale strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine in naj na zemljišču ne bi bilo varstvenega režima.

Pri določitvi namenske rabe gozdno zemljišče naj bi Občina Bled upoštevala tako stanje na terenu kot tudi obseg gozda, ki izhaja iz t. i. gozdne maske, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije. Občina je odgovoru priložila katastrski prikaz parcel z digitalnim ortofoto posnetkom, iz katerega je razviden obstoj gozda na parceli, in ločen prikaz t. i. maske gozda kot strokovne podlage za takšno opredelitev namenske rabe. Občina je še pojasnila, da opredelitev gozda s posebnim namenom v Odloku ne pomeni določitve gozda s posebnim pomenom po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15), temveč le določitev podrobnejše namenske rabe.

Pobudniku je bil posredovan odgovor nasprotnega udeleženca, na katerega je odgovoril. Pobudnik vztraja pri navedbah v pobudi. Opozoril je na dopis Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju zavod) z dne 6. 1. 2015, ki ga je zavod poslal pobudniku in ga je Občina Bled priložila svojemu odgovoru. Iz dopisa naj bi izhajalo, da je enota kulturne dediščine Bled – Ambient Bleda kulturna krajina, pri kateri je treba ohranjati krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo. Prdanca naj bi bila naravna in nepozidana vzpetina, ki je razpoznaven element krajinske zgradbe v območju Bled – Ambient Bleda. Pobudnik je v odgovoru opozoril, da del zemljišča parcelna št. 297, k. o. Rečica, ki se mu je z izpodbijanim Odlokom spremenila obstoječa namenska raba iz stavnega zemljišča v kmetijsko, ne posega na območje vzpetine Prdance.