TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Iz ZDSS-1 sicer ne izhaja, da sodno varstvo pravice do soodločanja iz 75. člena Ustave zaposleni v javnih zavodih lahko uveljavljajo le kolektivno in da jim ne pripada ta pravica kot posameznikom, saj se po določbi 44. člena ZDSS-1 postopek tudi v kolektivnih delovnih sporih začne s predlogom udeleženca, ki je lahko „oseba“, organ ali združenje, in v enakem smislu udeležbo posameznika kot „osebe“ predvideva 45. člen in 51. člen ZDSS-1; specialni predpis ZSDU, ki bi ga bilo treba v konkretnem primeru uporabiti skupaj z določbami ZVis o volitvah dekana, pa izrecno določa, da pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom.

Sodišče nima podlage, da bi zadevo odstopilo v reševanje delovnemu sodišču in tudi nima podlage za to, da bi drugače, kot je to presodilo Vrhovno sodišče, ugotovilo, da je treba zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega varstva izpodbijani akt interpretirati kot drug posamični akt iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma da gre za akt po 1. odstavku 4. člena ZUS-1, ker sodno varstvo zoper dokončno odločitev o imenovanju dekanje ne bo učinkovito. Vprašanje (ne)učinkovitosti sodnega varstva zoper dokončni akt o imenovanju dekanje je namreč v veliki meri dejansko vprašanje, ki ima sicer bistvene pravne posledice, vendar pa je dokazno breme na tožnikih, da bi prepričljivo izkazali, da sodno varstvo zoper dokončni akt o imenovanju nove dekanje ne bo učinkovito.