TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v II. točki, v prvem odstavku IV. točke in v VI. točki izreka sodbe, tako da se v tem delu glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova neizplačanih dodatkov za delo na nedeljo in na praznike v roku 8 dni plačati neto znesek 2.196,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2017 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek za znesek 70,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2017 dalje do plačila, pa se zavrne.

IV. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova regresa za letni dopust za leto 2016 v roku 8 dni plačati neto znesek 39,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2017 dalje do plačila.

VI. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 141,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sicer drži tožnikova pritožbena navedba, da dokazno breme v zvezi s tem, da je do delavca poravnal vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja, nosi delodajalec. Vendar pa je delavec tisti, ki mora pred tem ustrezno zatrjevati in dokazati, da je takšna obveznost sploh nastala.

V skladu z določbo 19. člena ZEPDSV je evidentiranje delovnega časa primarno obveznost delodajalca, kar pa ne pomeni, da je tožbenemu zahtevku za plačilo presežnih ur treba ugoditi že na podlagi ugotovitve, da tožena stranka natančnejše evidence tožnikovega delovnega časa ni vodila (iz njene evidence je razvidno le to, kdo je ob posameznih dnevih v koči opravljal delo, ne pa tudi časovni intervali opravljanja teh del). Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je v primerih, kot je obravnavani, ko zakonita zastopnica tožnikovega dela zaradi narave dela in oddaljenosti koče ni mogla vsakodnevno spremljati in nadzirati, vodenje natančne evidence delovnega časa tudi obveznost delavca, še posebej če opravlja delo preko pogodbeno dogovorjenega (polnega) delovnega časa. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da so zatrjevane presežne ure dokazane z njegovimi evidencami. Tožnik zvezka, v katerega naj bi si po njegovi izpovedi zapisoval ure dela, sodišču prve stopnje ni predložil, sodišče prve stopnje pa njegove računalniške evidence delovnega časa zaradi že obrazloženih neskladij z drugimi izvedenimi dokazi utemeljeno ni upoštevalo pri odločitvi.