Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij

2266. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij

Za izvrševanje Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom za šolstvo in šport

P R A V I L N I K
o dodeljevanju državnih štipendij

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik podrobneje ureja:

postopek za dodelitev državne štipendije,

višino cenzusa za dodelitev državne štipendije za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča v skladu s 13. členom Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09, v nadaljnjem besedilu: zakon),

dodatke k državni štipendiji ter

druga vprašanja, pomembna za izvajanje dodeljevanja državnih štipendij.

(objava in vsebina javnega poziva za nove kandidate)

Ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja, objavi javni poziv kandidatom za državno štipendijo, ki prvič uveljavljajo pravico do državne štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev državne štipendije.

V pozivu ministrstvo, pristojno za delo, navede:

pogoje, ki so potrebni za dodelitev državne štipendije,

način vložitve vloge za dodelitev državne štipendije,

dokumentacijo, ki jo mora kandidat predložiti skupaj z vlogo.

(prva vloga za državno štipendijo)

Kandidat k prvi vlogi za uveljavitev državne štipendije priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu, ki postaneta del zbirne mape.

Del vloge iz prejšnjega odstavka povzema 1. rubriko evropskega življenjepisa.

Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne končne ocene vseh obveznih predmetov zaključnega razreda osnovne šole oziroma končne ocene vseh predmetov preteklega šolskega leta glede na šolsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija. Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen tistih predmetov nižjega letnika glede na letnik, za katerega se v tekočem študijskem letu uveljavlja pravica do štipendije, ki jih je kandidat opravil v preteklem študijskem letu. Če ima študent v navedenem obdobju manj kot tri številčno izražene končne ocene, se upoštevajo vse številčno izražene končne ocene, razen ocene iz diplomskega dela, iz obdobja preteklih dveh študijskih let glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja pravico do štipendije, pri čemer mora izkazovati najmanj tri številčno izražene končne ocene vseh opravljenih obveznosti. Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečno oceno šteje povprečna ocena iz obeh programov.

V primeru izobraževanja v tujini mora kandidat, v skladu z drugim odstavkom 11. člena zakona, k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa.

(javni poziv za štipendiste, ki že prejemajo državno štipendijo)

Ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv štipendistom, ki že prejemajo državno štipendijo, da v roku iz javnega poziva sporočijo pristojnemu centru za socialno delo potrebne podatke oziroma predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje državne štipendije, ki niso na razpolago v uradnih evidencah.

Štipendisti lahko sporočijo podatke iz prejšnjega odstavka po elektronski poti.

(reševanje pritožb na drugi stopnji)

O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo kot drugostopenjski organ odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(poročanje centrov za socialno delo)

Centri za socialno delo dajejo ministrstvu, pristojnemu za delo, poročila o podatkih, ki jih morajo sporočati po zakonu, v elektronski obliki.

(starostni pogoj)

Pri kandidatih, ki po končanem predhodnem izobraževalnem programu nadaljujejo izobraževanje v nadaljevalnih programih za pridobitev višje stopnje izobrazbe, se pri ugotavljanju starostne meje iz 9. člena zakona upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik predhodnega izobraževalnega programa in ne starost ob vpisu v prvi letnik nadaljevalnega programa, za katerega uveljavlja pravico do štipendije.

Pri kandidatih, ki spremenijo izobraževalni program za pridobitev iste stopnje izobrazbe, se upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik predhodnega izobraževalnega programa iste stopnje, če se pri ugotavljanju starostne meje iz 9. člena zakona ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik predhodnega izobraževalnega programa iste stopnje oziroma je le-tega z diplomo uspešno že zaključil.

(drugi prejemki za izobraževanje)

Drugi prejemki za izobraževanje po drugih predpisih iz druge alineje 9. člena zakona so takšni prejemki v Republiki Sloveniji, ki so po namenu in načinu vračanja enakovredni štipendijam po drugih predpisih v Republiki Sloveniji oziroma splošnih aktih delodajalca in ki se izplačujejo vsaj eno celo šolsko oziroma študijsko leto.

(tujci)

Kandidatom iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena zakona se lahko državna štipendija dodeli le za izobraževanje v Republiki Sloveniji za pridobitev javno veljavne izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, javno veljavnih študijskih programih višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.

(izobraževanje v kraju stalnega prebivališča)

Šteje se, da se kandidat izobražuje v kraju stalnega prebivališča, če se kraj stalnega prebivališča in kraj izobraževanja nahajata v območju istega javnega mestnega prometa.

(določitev višine cenzusa za dodelitev državne štipendije kandidatom, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča)