TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega J.P. se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako da se:

1. obdolženi J.P. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je dne 7. 9. 2016 v bližini Gasilskega društva Z.P. v Z.P. in v bližini gostišča E. v S.B. J.K. zato, da bi jo ustrahoval in vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njeno življenje in telo, ko ji je dvakrat zagrozil, da: "bo vse ubil", s tem pa je pri J.K. povzročil občutek resne ogroženosti in prestrašenosti,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika.

Stroški oprostilnega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena v zvezi s prvim odstavkom odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo proračun;

2. v odločbi o krivdi in kazenski sankciji glede kaznivega dejanja iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe pa tako, da se iz abstraktnega dela opisa dejanja v prvi in drugi vrsti izpusti besedilo "torej drugega nizkotnega nagiba",

dejanje pa se pravno opredeli kot kaznivo dejanje uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika,

obdolženemu pa ob ugoditvi pritožbi okrožne državne tožilke po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika zanj določi kazen sedem (7) let zapora, v izreku o enotno izrečeni kazni zapora pa spremeni tako, da se obdolžencu po 3. točki drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika izreče enotna kazen sedem (7) let in pet (5) mesecev zapora.

II. V preostalem se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zagovornik utemeljeno navaja, da dejanje, ki je predmet krivdoreka pod točko 2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker grožnja obdolženca ni bila uperjena zoper oškodovanko ali njej bližnjo osebo oziroma, ker to v opisu ni navedeno. Da so izpolnjeni zakonski znaki tega kaznivega dejanja ne zadošča, da se je oškodovanka čutila ogroženo. Z grožnjo mora storilec ogroziti njo ali njej bližnje osebe, kar pa v opisu kaznivega dejanja ni zatrjevano. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, pa ni kaznivo dejanje. Zagovornik zato pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje iz točke 2 prvostopnega krivdoreka kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).