TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Zakon ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo glede na to, da napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar pa to ne pomeni, da je ta pravica delavca nedoločljiva. Če ne pride do dogovora med delavcem in delodajalcem mora o tej pravici odločati sodišče.

Višino razlike med plačo, ki je delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi in plačo na podlagi ponujene pogodbe za neustrezno delovno mesto, je potrebno upoštevati pri odmeri sorazmerne odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR tako, da je pri višji razliki delavec upravičen do večjega deleža odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot pa v primeru, ko je ta razlika manjša. Sorazmerna odpravnina sicer ne more dosegati polne odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar pa obenem tudi ni nobenega razloga za stališče, da najvišji možni sorazmerni del odpravnine znaša 2/3 pripadajoče odpravnine.