TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, kadar vročitev po 133. in 138. členu ZPP ni mogoča. Po oceni Vrhovnega sodišča v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Tako je treba pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena, ki veljajo za fizične osebe.

Res je, da ZPP ne ureja vročanja v poštni predal, ki se nahaja v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. To pa ne pomeni, da vročanje v poštni predal sploh ni dovoljeno, oziroma da je takšna vročitev pravilna le, če odvetnik (oziroma njegov zaposleni) pisanje prevzame. Šteti je treba, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanja, ki se vročajo osebno ali ne - ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa glede na zgoraj obrazloženo stališče pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po zgoraj navedenih določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.