TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 12.12.2006 se zavrne.

Pritožba tožeče stranke zoper sodbo se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožene stranke zoper sodbo se ugodi in se sodba v obsodilnem delu v 2. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne, točka 4. izreka sodbe pa se spremeni tako, da se glasi:

"Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 262,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča prve stopnje z dne 12.12.2006 dalje do plačila, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku prostovoljnega roka do plačila."

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 131,36 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku prostovoljnega roka do plačila.

 

Izvedenec dr. P. je ugotovil, da bi tožnik preprečil trčenje, če bi bil vozil s hitrostjo manjšo od 76 km/h. Tožnik je zaviral na razdalji 150 m. Če bi vozil s hitrostjo 60 km/h, kot je bila najvišja dovoljena hitrost, bi ob neposipanem cestišču mogel zaustaviti vozilo na razdalji okrog 93 m (ob posipanem pa na razdalji 55m) in do trčenja ne bi prišlo. Glede na slednjo ugotovitev izvedenca je pritožba tožene stranke utemeljena, saj pomeni, da bi tožnik pri neposipanem poledenelem cestišču ob dovoljeni hitrosti ustavil na razdalji okrog 93 m in posledično do trka tožnika ne bi prišlo. Tako je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila vzroka za nastalo škodo dva, in sicer poleg poledenelega cestišča tudi tožnikova vožnja s hitrostjo nad dovoljeno.