TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se zahtevku

tožeče stranke stroškovno ugodi, tako da sta toženi stranki v roku 15

dni solidarno dolžni plačati tožeči stranki znesek 4,770.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2004 dalje do plačila ter ji

povrniti 585.684,00 SIT stroškov prvostopenjskega postopka z

zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku

paricijskega roka do plačila, ter 100.980,00 SIT stroškov

pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od

prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

 

Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da ima sporna pogodba

nedopustno podlago zato, ker je tožnica pri podpisu te pogodbe

izkoristila težko situacijo pri obeh tožencih, zaradi tega pa naj bi

bila podlaga te pogodbe nemoralna. Po določbi 2. odst. 39. člena OZ

je podlaga pogodbe nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi

predpisi ali z moralnimi načeli. Zaveza toženih strank iz sporne

pogodbe pa ni ne v nasprotju z zakonom ali z ustavo, niti ni v

nasprotju z moralnimi načeli. Toženi stranki sta v odgovoru na tožbo

sami navedli, da sta bili ob podpisu te pogodbe v takšni situaciji,

da bi podpisali karkoli, sami da bi imeli mir. Ni v nasprotju z

moralnimi načeli, da sta se zavezali poplačati tudi dolgove njunega

sina, zato da bi imeli mir pred tožnico. Takšna podlaga pogodbe zato

ni nedopustna in ni takšna, da bi povzročila ničnost podpisane

pogodbe. Nedopustne podlage zaradi nasprotovanja moralnim načelom

tudi ne morejo predstavljati grožnje tožnice. Takšne navedbe - tudi

če bile te izkazane, ne bi mogle pripeljati do ničnosti pogodbe,

ampak samo do njene izpodbojnosti. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča

prve stopnje o tem, da podlaga sporne pogodbe ni izkazana zato, ker

sporna listina zavezuje toženca poravnati dolgove, katere je tožnici

napravil njen sin, za kar pa toženca ne odgovarjata. Po določbi 3.

odst. 39. člena OZ se namreč domneva, da ima obveznost podlago,

čeprav ta ni izražena (3. odst. 39. člena OZ). Podlage tako ni

potrebno izkazovati, ker se ta domneva. To domnevo je sicer mogoče

izpodbiti, vendar pa toženi stranki nista niti zatrjevali, da sporna

pogodba ne bi imela podlage. Ves čas sta zatrjevali le, da sta sporno

pogodbo podpisali zaradi groženj tožnice, kar pa brez ustrezne tožbe

ne more vplivati na veljavnost sporne pogodbe.