TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Pravica uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi spada med temeljne človekove pravice (62. člen Ustave RS). Že ta določba zagotavlja, da v primeru, ko stranka ne zna jezika, ki je v uradni rabi, ji mora organ omogočiti, da po tolmaču spremlja njegov potek. Vsakdo ima pravico, da uporablja svoj jezik, če ne zna uradnega jezika. Izpeljavo te ustavne določbe predstavlja 8. člen ZKP, po katerem imajo stranke, priče in drugi udeleženci v postopku pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega dokaznega gradiva (prvi odstavek 8. člena ZKP). Pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati v njihov materni jezik, saj ni mogoče zagotoviti prevoda v vse jezike, ki so na svetu. Zadošča, da se prevaja v jezik, ki ga procesni udeleženec razume. O pravici do prevajanja je treba stranke poučiti, te pa se lahko prevajanju odpovedo, če znajo jezik v katerem teče postopek (drugi odstavek 8. člena ZKP). Sodišče bo torej dalo pravni pouk takoj, ko bo obstajala verjetnost, da uradni jezik sodišča ni jezik udeleženca v postopku ali na izrecno zahtevo strank.

V teoriji in sodni praksi (glej odločbe VS RS I Ips 11811/2010, I Ips 304/2008, I Ips 24804/2013 itd.) je kršitev pravice do uporabe svojega jezika lahko absolutna ali pa relativna kršitev. Absolutna bistvena kršitev postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP bo podana tedaj, če so obtoženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec na glavni obravnavi izrecno zahtevali tolmača, pa jim ga sodišče ni zagotovilo. Če obtoženec ni bil poučen o pravici, da lahko uporablja svoj jezik in v svojem jeziku spremlja potek glavne obravnave, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku tega člena, če je taka kršitev vplivala na možnost njegove obrambe. To pomeni, da je kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP podana v primeru, če je izkazana, ali bi lahko bila izkazana vzročna zveza s kršitvijo in zakonitostjo sodne odločbe.