Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega...

1068. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije

KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije

I. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepata Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo in sindikati organizirani v dejavnostih zdravstva in socialnega skrbstva za območje Republike Slovenije.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega skrbstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Za direktorje ne velja poglavje o osebnih dohodkih, druge določbe te pogodbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Izraz »zaposleni delavci« v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.

Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošen akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s posamično kolektivno pogodbo, statutom organizacije ali drugim njenim splošnim aktom določeno drugače.

3. Časovna veljavnost

Ta pogodba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja ter se uporablja do 31. 12. 1992, razen priloge k 62. členu, ki se uporablja do 31. 12. 1991.

Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba stranki pogodbe ne odpovesta, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

Stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita pogodbo.

4. Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

5. Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

6. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe

V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v razumnem roku, ki pa ne sme biti krajši od dveh mesecev.

Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, pogodbe ni mogoče odpovedati.

Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

7. Pobuda za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Nasprotna stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.

V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se v roku ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred arbitražo.

8. Postopek pred arbitražo

V primeru, da se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe, se reševanje spora poveri arbitražnemu svetu.

Vsaka stranka imenuje tri arbitre. Vsak arbiter mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore. Odločba arbitraže je dokončna.

9. Odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana, tretjega pa imenujeta sporazumno.

Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v organizacijah zdravstva in socialnega skrbstva. Število članov v komisiji je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da soglasno imenuje člane v arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.

10. Obveščanje

Direktor in organ upravljanja zagotavljata obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialnoekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Delavce se obvešča zlasti o:

-

spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,

-

o spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov,

-

letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju, spremembah obstoječih in novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti,

-

predvidenih večjih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje,

-

letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,

-

kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti specifičnih za zavod,

-

kriterijih in merilih za vzpodbujanje inovativnosti,

-

ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejema organ upravljanja ali direktor zavoda.

11. Mnenje delavcev

Kadar svet zavoda oziroma direktor odloča o pravicah in dolžnostih delavcev iz dela, si mora predhodno pridobiti mnenje delavcev o:

-

zaposlovanju in odpuščanju delavcev (sklepanju in prenehanju delovnega razmerja) ne glede na razloge,

-

zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,

-

začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa,

-

času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov,

-

uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,

-

ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,

-

določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Če svet zavoda oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja delavcev, mora obvestiti delavce o razlogih, zaradi katerih njihovih stališč ni mogel upoštevati.

Svet zavoda oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.

12. Pogoji za delovanje sindikata

S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, stališča in zahteve pristojnim organom.

Delovanje sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov zavoda.

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje zgoraj naštetih organov in zagotavlja sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah.

Pristojni organi zavoda so dolžni pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah delavcev, delovnih pogojih in delovnih razmerah obravnavati mnenje in predloge sindikatov in se o njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.

Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:

-

vsakemu delavcu, članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku,

-

sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur še ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti na ravni republike. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur,

-

okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikati in direktorjem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov ter zahteve delovnega procesa,

-

sindikati se z direktorjem dogovorijo o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in o drugih pogojih (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,

-

zagotavlja obračun in plačevanje članarine za člane sindikatov.

Direktor in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za delo sindikatov.

Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila.

Pravice iz 3. in 4. odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki tudi dve leti po preteku njihove funkcije.

II. DELOVNA RAZMERJA

1. Objava delovnega mesta

1. člen

V objavi delovnega mesta je potrebno navesti:

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni,

-

rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 30 dni,

-

največjo dolžino poskusnega dela, če se za objavljeno delovno mesto poskusno delo zahteva,

-

znanje slovenskega jezika za vsa delovna mesta na katerih pridejo delavci v stik z varovanci oziroma uporabniki.

Z aktom o sistemizaciji se za posamezna delovna mesta ali področja dela določijo aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če že niso določeni s posebnimi predpisi.

2. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira, in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bil izbran.

2. Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati

3. člen

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Le-ta opravi tudi izbiro med kandidati v soglasju z ustreznim strokovnim organom v zavodu.

3. Prenos pooblastil

4. člen

Direktor prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča direktor, lahko prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj s kadrovskega področja.

4. Pogodba o zaposlitvi

5. člen

S pogodbo o zaposlitvi delavec in zavod uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto za katero se sklepa delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmore, počitke in dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

določbo o konkurenčni klavzuli ter medsebojne obveznosti, ki iz tega izhajajo,

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti zavoda in delavca.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Zavod mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu tega ne sme odreči.

V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca direktor.

5. Poskusno delo

6. člen

Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:

-

za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,

-

za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,

-

za dela VI., VII. in VIII. skupine zahtevnosti štiri mesece.

Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je določeno v objavi.

7. člen

Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk. Komisijo imenuje direktor.

8. člen

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

6. Pripravništvo

9. člen

Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, pa v okviru programa izobraževanja ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

10. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:

-

če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,

-

če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji določenimi z zakonom.

11. člen

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:

-

za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo – največ 6 mesecev,

-

za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo – največ 9 mesecev,

-

za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo – največ 12 mesecev.

12. člen

Pripravniku se določi mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe, predlaga morebitno skrajšanje pripravniške dobe ter da na koncu poročilo o njegovem delu.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo mentorju.

Pripravnik vodi dnevnik o poteku pripravništva.

Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške dobe. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog mentorja.

Pripravniku se trajanje pripravništva podaljša za čas porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ter opravičene odsotnosti, ki skupno ne sme presegati 20 dni. Pripravniška doba pa se mu ne podaljša za čas letnega dopusta in za čas krajših opravičenih odsotnosti.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Pripravniku do VI. stopnje strokovne izobrazbe pripada 7 dni odsotnosti z dela, pripravniku VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka, za pripravo na strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.

13. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ne opravi.

7. Postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

14. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma pričakovanih rezultatov dela prične direktor.

Postopek je javen.

15. člen

Delo delavca za katerega se ugotavlja znanje in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta h katerim je razporejen oziroma delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov, je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Za čas spremljanja delavčevega dela je potrebno zbrati delovno dokumentacijo, na podlagi katere lahko direktor začne postopek. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela. O začetku postopka direktor obvesti tudi sindikat.

Delavcu je treba omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev. Delavec poda svojo izjavo v razgovoru z direktorjem. O razgovoru je potrebno sestaviti zapisnik.

16. člen

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega direktor ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor. V primeru, da v zavodu ni ustreznega delovnega mesta na katerega naj bi se razporedil delavec iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.

17. člen

Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec poda ugovor na organ pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, ki jo morajo sestavljati člani, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Če takih delavcev v zavodu ni, se sestavi komisija tako, da sta dva člana komisije osebi izven zavoda, ki pa imata ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe.

Odločitev pristojnega organa je dokončna.

18. člen

Za čas poskusnega dela in za čas pripravništva ni mogoče voditi postopka za ugotavljanje znanja in zmožnosti oziroma postopka za ugotavljanje nedoseganja pričakovanih rezultatov dela.

8. Razporejanje delavcev

19. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, če gre za reševanje človeških življenj, zdravja ljudi in premoženja, če gre za večje epidemije, zastrupitve in ob nenadni odsotnosti delavca ter v primeru okvar delovnih priprav in postrojenj.

Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditve, ko je zaradi posebnih okoliščin razporejen na dela, ki ne ustrezajo njegovemu znanju in zmožnostim enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.

20. člen

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu, ki traja 6 mesecev ali manj, se lahko delavca razporedi v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, vendar samo pod pogojem, če je za tako delo ustrezno strokovno usposobljen.

21. člen

Delavca je mogoče razporediti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog in sicer:

-

če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod pri kateri je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela,

-

če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca,

-

začasno vendar najdalj za 6 mesecev zaradi operativnih razlogov v zavodu, ki trajajo 6 mesecev ali manj, na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, pod pogojem, če je za tako delo ustrezno strokovno usposobljen.

V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.

O razporeditvi delavca v smislu tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih.

22. člen

Delavca je mogoče razporediti na delo iz kraja v kraj v naslednjih primerih:

-

če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela,

-

če gre za začasno ali trajno nadomestitev delavca. Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če pot na delo oziroma z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2 uri, matere z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot 1 uro.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegovega pristanka zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovna šola).

9. Delo na domu

23. člen

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoje opravljanja dela na domu se uredijo med zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.

Zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v zavodu.

Zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu.

10. Pravice delavcev katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu

24. člen

Direktor, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrepi, ki jih določa zakon bodo uporabljeni.

Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme svojo odločitev mora zahtevati mnenje sindikatov in ga pred sprejemom odločitve obravnavati skupaj s predstavniki sindikatov.

25. člen

Presežek delavcev, ki postane trajen, ugotavlja direktor. To ugotovitev sprejme na podlagi predloga strokovnih služb o obstoju presežka delavcev in določi število in kategorije presežnih delavcev. V isto kategorijo se uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Direktor določi konkretne presežne delavce na podlagi meril določenih s to kolektivno pogodbo.

Organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih delavcev v katerem določi seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za preprečitev oziramo omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

26. člen

Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu ne preneha:

-

delavcu v času služenja vojaškega roka,

-

delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,

-

nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka,

-

delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,

-

delavcu izvoljenemu za delegata družbenopolitične skupnosti.

Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije

Časovnica