Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

4159. Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t. i. tretje razvojne osi.

Predlagana nova prometna povezava je v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) opredeljena kot del tretje razvojne osi, ki se iz avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja pri Celju navezuje na avtocesto A1 ter nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se naveže na avtocesto Zagreb–Reka. Z razvojno osjo se povezujejo regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem ter se omogoča navezovanje obstoječega tovornega in osebnega prometa vseh regij na njej z glavnimi evropskimi prometnimi in razvojnimi osmi.

Na obstoječem cestnem omrežju je zaradi velike vrednosti povprečnega letnega dnevnega prometa kar nekaj odsekov glavne ceste G1-5, ki s svojo sedanjo prepustnostjo ne zagotavljajo normalnih prometnih in varnostnih razmer za sodobni cestni promet. Slika je še bistveno slabša, ker večina odsekov te ceste poteka skozi naselja. Posebno kritična so območja Celja, Laškega in Krškega, kjer povprečni letni dnevni promet že zdaj presega 10.000 vozil/dan, na območju med Laškim in Radečami povprečni letni dnevni promet presega 6.000 vozil/dan, na drugih odsekih pa nikjer ne pade pod 4.500 vozil/dan.

Zaradi razgibanosti terena (cesta poteka ob strugah Save in Savinje) so uporabljeni horizontalni elementi, ki niso sprejemljivi za glavno cesto, kar po celotni dolžini onemogoča rekonstrukcijo elementov za potrebe nove sodobne glavne ceste.

Namen nove prometne povezave je predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost, okrepiti institucionalne in gospodarske povezave ter povezovanje prostora zunaj obstoječih vseevropskih prometnih koridorjev.

Prednosti nove prometne povezave so:

-

vzpostavitev glavne cestne povezave za daljinski promet iz Celja (z zaledjem) proti Novemu mestu (in zaledju);

-

izboljšanje povezav v Posavju za regionalni in lokalni promet;

-

prevzem vloge obvoznic naselij na tem območju;

-

izboljšanje kakovosti in časa potovanj ter prometne varnosti;

-

ureditev priključkov na avtocesto v Novem mestu in Celju.

V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko-razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

Minister za promet je z dopisom št. 2644-6/2005/81-0032000 z dne 25. januarja 2006 dal »Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana na priključku Celje Lopata in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu«. V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo variantnih rešitev.

Pobuda ministra za promet je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) poleg same gradnje vključuje tudi vse prostorske ureditve, vezane nanjo na ureditvenem območju tega načrta.

Okvirno ureditveno območje je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki jih zajema državni lokacijski načrt. Posega na območje občin Celje, Dobje, Hrastnik, Krško, Laško, Litija, Mirna Peč, Novo mesto, Polzela, Prebold, Radeče, Sevnica, Šentjur, Škocjan, Trbovlje, Trebnje in Žalec (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).

V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo petih variantnih rešitev v koridorju od med avtocesto A1 na priključku Celje-Lopata in avtocesto A2 pri Novem mestu (v nadaljevanju navedenih v alineah 1-5 t.i. sredinskega koridorja). Na pripravljavca, ki mora zagotoviti preučitev vseh smiselnih variant in o najustreznejši odločiti v skladu s predpisanimi merili, je bilo naknadno naslovljenih več pobud za obravnavo alternativnih potekov nove cestne povezave, zato se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta preuči, vrednoti in med seboj primerja variante v treh koridorjih med avtocesto A1 Maribor – Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu, in sicer:

1.

v zahodnem koridorju: nova cestna povezava, po kateri se Zasavje preko Trbovelj in Prebolda naveže na avtocesto A1 (trasa obstoječe ceste R2-427). V nadaljevanju se na odseku od Trbovelj do priključka na avtocesto A2 preučita dva variantna poteka, in sicer:

-

po obstoječi cesti R1-221 skozi Hrastnik do Zidanega mosta in naprej do priključka na avtocesto A2 po eni izmed predlaganih 6-ih variant sredinskega koridorja;

-

po najugodnejši trasi skozi območje občine Litije do priključka na avtocesto A2.

2.

v sredinskem koridorju: koridor obstoječe glavne ceste G1-5 do Radeč. V nadaljevanju na odseku od Radeč do priključka na A2 pri Novem mestu se preuči potek 6-ih variantnih rešitev, in sicer:

-

po novi cesti mimo Šentjanža in Krmelja do Tržišča, nato po cesti R1-215 od Tržišča prek Mokronoga, Mirne in Trebnjega do bodočega priključka pri Mačkovcu;

-

preko Boštanja, Brestanice in Krškega do Drnovega, kjer se priključi na avtocesto A2 od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;

-

po novi cesti proti jugu mimo Šentjanža in Krmelja do Tržišča, kjer se priključi na obstoječo cesto R2-418; od Tržišča po novi cesti kot obvoznici Mokronoga, nato po obstoječi cesti R2-418 do Zbur in po R3-667 prek Šmarjeških Toplic do Otočca, kjer se priključi na avtocesto A2 od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;

-

po obstoječi cesti G1-5 do Hotemaža, kjer se nova cesta odcepi proti Vrhovski gori, poteka po dolini Kameniškega potoka in se konča s priključkom na cesto R1-215 pri Gabrju; od Gabrja do Tržišča poteka po obstoječi cesti R2-415, naprej pa kot nova cesta po dolini Tržiškega potoka; v nadaljevanju se v predoru dolžine 660 m spelje pod grebenom Svetega vrha do priključka na cesto R2-418, po kateri se nadaljuje do Zbur in nato po cesti R3-667 čez Šmarješke toplice; pri Otočcu se priključi na avtocesto A2, od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;

-

preko Boštanja z odcepom nove ceste pred gradom Impoljca in v nadaljevanju po regionalni cesti R3-671 do naselja Rovišče; od tam preide Mlado Goro in se spusti v dolino potoka Račna, po kateri poteka vse do priključka na avtocesto A2 v Smedniku, od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;

-

mimo Podboršta, G. Jesenic in zahodno od Mokronoga, čez Trebelno in s predorom pod Karteljevim na avtocesto A2.

3.

v vzhodnem koridorju poteka varianta nove cestne povezave čez Kozjansko in sicer z odcepom pri Dramljah in naprej mimo Šentjurja, Planine ter Sevnice po najugodnejši trasi na dolenjski krak avtocestnega križa.

Dolžina obravnavanega odseka državne ceste je med 70 in 80 km, odvisno od variante.

Območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega variant, ki se vrednotijo in primerjajo med pripravo državnega lokacijskega načrta.

Dne 23. 5. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na prostorski konferenci so bila dana naslednja priporočila:

-

preuči naj se možnost, da se nova državna cesta približa Sevnici na manj kakor 3 km, se nato naveže na industrijski del Mirnske doline in se prometno-tehnično ustrezno poveže z obstoječim cestnim omrežjem; območje Sevnice je namreč zaradi svoje zgodovinske in naravne povezave na Kozjansko, Dolenjsko, Zasavje in Posavje ter zaradi obstoječih cestnih in železniških koridorjev situacijsko in strateško primerno za postavitev logistično-transportnega centra, pretovornega terminala in intermodalnega vozlišča za učinkovito oskrbo gospodarstva na širšem območju;

-

preuči naj se priporočilo, da se priključek nove državne ceste na AC Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu locira med Trebnjim in Novim mestom;

-

preuči naj se možnost, da nova cestna povezava od AC A1 proti Radečam ne bi potekala čez območje občine Laško oziroma se mora predvidena nova cestna povezava čez območje občine Laško izogniti vsem večjim naseljem in prometno obremenjenim delom tega območja;

-

preuči naj se možnost, da nova cestna povezava poteka mimo regionalnega blagovnega logističnega centra v Novem mestu;

-

preuči naj se možnost preoblikovanja variante 5 (alinea 5 v sredinskem koridorju) tako, da se od kraja Zavratec proti priključku Dobruška vas izdela navezava na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje z izvennivojskim razcepom;

-

preuči naj se možnost navezave na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje na priključku Trebnje vzhod;

-

opozorjeno je bilo na bistvo načrtovanja, namreč da izbrana varianta ni samo nova cestna povezava, ampak tudi povezava vseh razvojnih vsebin posavskih občin;

-

opozorjeno je bilo na pomen navezave na vse obstoječe povezave (konkretno na cesto Samobor–Brežice–Krško–Sevnica);

-

opozorjeno je bilo, da se želi mestna občina Novo mesto po čim krajši poti navezati na Celje; dosedanje povezovanje je namreč bilo nezadostno, kar se kaže tudi v slabih cestah;

-

opozorjeno je bilo, da bodo na območju sedanje mestne občine Novo mesto nastale tri občine, kar bo treba upoštevati v nadaljevanju postopka priprave državnega lokacijskega načrta;

-

opozorjeno je bilo na krajinsko občutljiva območja in na Jezero (glavni vodni vir za Novo mesto pri Šmarjeških Toplicah), ki jih bo treba upoštevati v nadaljevanju postopka priprave državnega lokacijskega načrta;

-

opozorjeno je bilo na pomen povezave urbanih središč s poslovnimi in gospodarskimi conami ter predlagano, da nova prometna povezava poteka tako, da bo prevzela vlogo predvidenih obvoznic (Direkcija Republike Slovenije za ceste ima v planu obvoznici za Mirno in Mokronog); v načrtovanju nove cestne povezave je treba upoštevati že izdelane študije in prikazati zmanjšanje stroškov, če bi razvojna os potekala tako, kakor je bilo predlagano;

-

opozorjeno je bilo, da je treba pri načrtovanju nove cestne povezave čim bolje izkoristiti obstoječe priključke in upoštevati usmeritve iz regionalnega razvojnega programa, ker ne gre samo za reševanje prometne problematike, ampak za ustvarjanje boljših pogojev za celovit razvoj;

-

opozorjeno je bilo na potek hitre proge (v načrtovanju), ki ga je treba upoštevati v postopku priprave državnega lokacijskega načrta;

-

opozorjeno je bilo, da je treba pri načrtovanju nove ceste upoštevati navezavo na Zasavje (na GI 5);

-

opozorjeno je bilo, da je pri načrtovanju treba upoštevati naslednje že izdelane strokovne podlage:

1.

Vodnogospodarske ureditve mesta Celja,

2.

Strokovne podlage za opredelitev trase novih železniških povezav v Mestni občini Celje,

3.

Strokovne podlage za opredelitev trase novih cestnih povezav v Mestni občini Celje,

4.

Prostorski plan Mestne občine Celje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o prostorski ureditvi.

Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se med pripravo državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.

IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu

Časovnica