TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 144/99 z dne 7. 12. 2000 se ne sprejme.

Disciplinski organi in sodišča so vezani na dogodek, ki ga v zahtevi za začetek disciplinskega postopka navede pristojni organ, niso pa vezani na pravno kvalifikacijo dejanja, ki jo ta organ predvidi, preden se je postopek začel. Zanesljiva pravna kvalifikacija je lahko šele rezultat opravljenega disciplinskega oziroma sodnega postopka. V tej zvezi načelo prepovedi reformatio in peius pomeni, da spremenjena pravna kvalifikacija ne bi smela biti hujša za pritožnico. In za kaj takega tudi ni šlo. Sodišča so ravnanje pritožnice opredelila kot (b)lažjo obliko hujše kršitve delovnih obveznosti: tako glede oblike krivde kot glede dejstva, da izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa ni obvezen (je pa mogoč). V pravdnem postopku se vprašanje, ali gre za spremembo odločitve na slabše, presoja s primerjavo izrekov sodb sodišča prve in druge stopnje. Kakršnekoli spremembe v obrazložitvi spremembe na slabše ne izkazujejo. To načelo velja tudi v delovnih sporih in ga v obravnavani zadevi revizijsko sodišče tudi ustrezno obrazloži. Dejstvo je, da se odločitev glede disciplinskega ukrepa ni spreminjala, zato tudi v tem delu ni mogoče govoriti o spremembi na slabše.