na dokumentu
Portal TFL
Sklep III Ips 206/2008 - avtonomno materialno pravo – razlaga pogodbe – trditveno breme – bančna garancija – pojem zlorabe – zloraba bančne garancije – presoja zlorabe banč...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
23.11.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep III Ips 206/2008
INTERNA OZNAKA
VS4001638
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
avtonomno materialno pravo – razlaga pogodbe – trditveno breme – bančna garancija – pojem zlorabe – zloraba bančne garancije – presoja zlorabe bančne garancije – prepovedni tožbeni zahtevek – preventivni namen prepovednega tožbenega zahtevka – predpostavke prepovednega tožbenega zahtevka
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Reviziji zoper sodbo se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Revizija zoper sklep se zavrže.
Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
Revizija zoper sklep se zavrže.
Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Sodišče v načelu ne sme opreti svoje sodbe na pogodbeno določbo, na katero se pravdne stranke v svojih izvajanjih niso sklicevale in na katero niso opirale svojih zahtevkov in ugovorov.
S prepovednim zahtevkom se uveljavlja opustitev določenega ravnanja (negativno obveznost) v prihodnosti. Tovrsten zahtevek je preventivno naravnan. Zato je izključeno, da bi lahko imel učinek za nazaj, gledano pri tem s časovnega gledišča izdaje sodbe z obveznostjo opustitve določenega ravnanja.
Če bi se izkazalo, da bančna garancija do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni bila izplačana, bo treba presoditi, ali je imelo postopanje tožene stranke dne 26. 5. 2005, ki ni bilo skladno niti s 7. niti z 20. členom Pogodbe, obenem pomen zlorabe pravice iz izdane Bančne garancije na prvi poziv.
Pri presoji o tej predpostavki prepovednega tožbenega zahtevka (prim. 7. člen OZ) naj sodišče upošteva, da vsak med pogodbenima strankama sicer sporen poziv banki garantu zgolj zato še ni zloraba pravic iz izdane bančne garancije na prvi poziv.
Pojem zlorabe pravice predpostavlja izvrševanje pravice v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava (prim. prvi odstavek 7. člena OZ). Posebno mesto pri presoji o zlorabi pravice pa gre tistim merilom, ki so določena glede na načelo vestnosti in poštenja.
Pri presoji o zlorabi pravic iz izdane bančne garancije je treba izhajati iz položaja tožene stranke v dani situaciji in najprej odgovoriti na vprašanje, ali jo je morda lahko dobra vera upravičevala, da postavi poziv banki k plačilu garancije. Tako na primer praviloma ne bo nepomembno, ali je upravičenec iz garancije lahko upravičeno domneval, da je poziv banki garantu dal po dospelosti garancijske obveznosti, ali pa se ta njegova domneva kaže, upoštevaje vse okoliščine primera, kot neutemeljena.
S prepovednim zahtevkom se uveljavlja opustitev določenega ravnanja (negativno obveznost) v prihodnosti. Tovrsten zahtevek je preventivno naravnan. Zato je izključeno, da bi lahko imel učinek za nazaj, gledano pri tem s časovnega gledišča izdaje sodbe z obveznostjo opustitve določenega ravnanja.
Če bi se izkazalo, da bančna garancija do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni bila izplačana, bo treba presoditi, ali je imelo postopanje tožene stranke dne 26. 5. 2005, ki ni bilo skladno niti s 7. niti z 20. členom Pogodbe, obenem pomen zlorabe pravice iz izdane Bančne garancije na prvi poziv.
Pri presoji o tej predpostavki prepovednega tožbenega zahtevka (prim. 7. člen OZ) naj sodišče upošteva, da vsak med pogodbenima strankama sicer sporen poziv banki garantu zgolj zato še ni zloraba pravic iz izdane bančne garancije na prvi poziv.
Pojem zlorabe pravice predpostavlja izvrševanje pravice v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava (prim. prvi odstavek 7. člena OZ). Posebno mesto pri presoji o zlorabi pravice pa gre tistim merilom, ki so določena glede na načelo vestnosti in poštenja.
Pri presoji o zlorabi pravic iz izdane bančne garancije je treba izhajati iz položaja tožene stranke v dani situaciji in najprej odgovoriti na vprašanje, ali jo je morda lahko dobra vera upravičevala, da postavi poziv banki k plačilu garancije. Tako na primer praviloma ne bo nepomembno, ali je upravičenec iz garancije lahko upravičeno domneval, da je poziv banki garantu dal po dospelosti garancijske obveznosti, ali pa se ta njegova domneva kaže, upoštevaje vse okoliščine primera, kot neutemeljena.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.