TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se delna sodba v izpodbijanem delu (v III. in IV. točki izreka) spremeni tako, da se glasi:

"1. Ugotovi se, da sta notarski zapis SV 000/07 z dne 9. 5. 2007 in pogodba o dolgoročnem evro kreditu z valutno klavzulo št. ... z dne 9. 5. 2007, nična.

3. Ugotovi se, da je vknjižba skupne hipoteke pod ID pravice: 0000 pri nepremičnini ID znak: del stavbe 000-0000-7, ID ..., in ID znak: del stavbe 000-0000-34, ID ..., ki je bila vknjižena v korist tožene stranke na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 000/07 z dne 9. 5. 2007 za zavarovanje denarne terjatve tožene stranke v znesku 360.500,00 CHF v evro protivrednosti po tečajnici Banke Slovenije - referenčni tečaj ECB na dan vračila kredita, z obrestmi mero 6-mesečni LIBOR CHF + 1,30 % letno, z zapadlostjo glavnice 30. 4. 2037, skupaj z zaznambo skupne zastave z vl. št. 0000/7, k. o. ... (Okrajno sodišče v Ljubljani), kot glavnim vložkom in skupaj z zaznambo neposredne izvršljivosti citiranega notarskega zapisa, neveljavna in se izbriše.

4. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 5.059,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 3.531,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

Pri odločitvi je bilo treba upoštevati upoštevati v novejši sodni praksi zavzeta stališča, (1) da ZVPot potrošnikom daje širšo varstvo kot Direktiva, (2) da 24. člen ZVPot samostojno (v odnosu do Direktive) omogoča preglednost glavnega pogoja in ugotavljanje njegove (ne)poštenosti, (3) da so vsi štirje pogoji po 24. členu ZVPot samostojni, (4) da je dobra vera vsebovana v vseh štirih pogojih po 24. členu ZVPot, (5) ter da ob izkazanem nepoštenem pogoju po tem členu ni potrebno dodatno ugotavljanje dobre vere in znatnega neravnotežja. Bistvena je torej ustrezna pojasnilna dolžnost. Če ta ni bila opravljena, je podan pogoj po 4. alineji 24. člena ZVPot (nepoštenost glavnega pogoja zaradi nasprotovanja načelu vestnosti in poštenja), pa tudi po prvi alineji tega člena, saj je podano znatno ravnotežje v pogodbenih pravicah obeh strank.

Zaradi pomanjkljive pojasnilne dolžnosti je sporni pogodbeni pogoj o valutni klavzuli v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in hkrati povzroča znatno neravnotežje o pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Podan je dejanski stan, ki se prilega prvi in četrti alineji 24. člena ZVPot. Pritrditi pa je tudi pritožbi, da je v danem primeru izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar sta prvi tožnik in druga tožnica kot potrošnika utemeljeno pričakovala, tako, da se dejansko stanje prilega tudi pravni normi tretje alineje 24. člena ZVPot. Ker brez spornega glavnega pogoja nadaljnji obstoj kreditne pogodbe ni mogoč, je pogodba nična.