IZREK
I. Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11064-50686/2020-3 z dne 10. 12. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Izpodbijani sklep ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere bi bil razviden razlog za zavrnitev tožnikove vloge, s katero je ta uveljavljal povračilo delnega nadomestila plače za svojo delavko na začasnem čakanju na delo. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik predmetno vlogo vložil pri toženki na podlagi določb ZZUOOP, saj tako izhaja iz tožbenih navedb kot izpodbijanega sklepa, kjer je v uvodu navedeno, da ga toženec izdaja na podlagi petega odstavka 74. člena tega zakona. Vendar toženec v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navede določb predpisov, na katere je oprl svojo odločitev, ampak le zaključi, da ima tožnik s tam navedeno delavko sklenjeno pogodbo o subvencionirani zaposlitvi, s čimer zanjo ni upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil plač, saj sta navedena ukrepa izključujoča. Takšno razlogovanje, ki mu tudi tožnik nasprotuje, pa po oceni sodišča ne predstavlja navedbe konkretne (zakonske) podlage; niti ne (dobesednega) zapisa, katere izmed relevantnih določb ZZUOOP, ki se tičejo ukrepov delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, na podlagi katerega bi bilo moč razbrati relevantno pravno podlago izpodbijanega sklepa.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.