TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 864/2004 z dne 29. 7. 2004 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 725/2004 z dne 9. 6. 2004 in odločbo Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 425/2004 z dne 16. 3. 2004 se ne sprejme.

Pravica do nepristranskega sojenja, ki jo zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave, zahteva, da sodnik ne sme postopati pristransko, tj. dajati prednost eni stranki, oziroma stranko neenako obravnavati. Nepristranskost sodnika je podana, če obstajajo take okoliščine, ki bi pri razumnem človeku zbudile upravičen dvom, da o zadevi ne bo mogel odločati nepristransko. Pritožnik v ustavni pritožbi ne navaja nobene take okoliščine. Zgolj okoliščina, da mu je bil postavljen v okviru brezplačne pravne pomoči odvetnik, ki je bil sosed staršev nasprotne stranke v zadevi, v kateri naj bi ga zastopal, ni mogoče utemeljevati kršitve pravice do nepristranskega sojenja. Zgolj dejstvo, da je bil pritožniku določen drug odvetnik, kot ga je navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pritožnikovo nezadovoljstvo z njegovim delom samo po sebi tudi ne more pomeniti kršitve pravice do nepristranskega sojenja.