TFL Vsebine / Revija Odvetnik

V Sloveniji urejuje koncesijska razmerja Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), ki v 40. členu določa, da se spori med koncedentom in koncesionarjem rešujejo pred rednim sodiščem. Za prakso je pomembno ugotoviti, če predstavlja ta določba ius cogens ali samo napotitveno normo, ki dovoljuje tudi dogovorno reševanje sporov pred arbitražo. Pravna teorija na to vprašanje ne daje enotnega dogovora. Tako se zagovarja stališče, da citirana določba izključuje možnost izbire arbitraže, a obenem kot nekoliko nenavadno dopušča reševanje sporov pred tujim rednim sodiščem. Osamljen tudi ni zaključek, da 40. člen citiranega zakona ne izključuje možnosti dogovora o arbitražnem reševanju sporov, če so izpolnjeni pogoji po zakonu o pravdnem postopku in zlasti pogoj, da gre za spor o pravicah, o katerih lahko stranke prosto razpolagajo. Avtor meni, da obravnavana določba predstavlja ius cogens, čeprav brez prave potrebe. Takšen zaključek temelji na namenu zakona in njegovih drugih zahtevah, zlasti da se z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava mora izpolnjevati javni interes, kakor tudi iz omejenosti subjektov dajalcev koncesij (samo država, občine in lokalne skupnosti). Avtor kritizira takšno trdoto zakona, ki lahko vpliva na zmanjšanje zanimanja tujih investitorjev za financiranje infrastrukturnih projektov v RS. De lege ferenda predlaga, da novi koncesijski zakon dopusti strankam možnost izbire, da spore rešujejo tudi pred izbrano domačo ali tujo arbitražo.

Settling of disputes in concessionary relations