TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

A.

1.

Okrajno sodišče na Vrhniki je A. D. spoznalo za odgovornega za prekršek po drugem odstavku 30. člena v zvezi z 234. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu na podlagi petega odstavka 30. člena v zvezi z 234. členom ZVCP-1 izreklo globo 460 evrov in stransko kazen 6 kazenskih točk. Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo obdolženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.

Vrhovni državni tožilec vlaga

zoper

pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekrških iz 6. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki jo je storilo sodišče prve stopnje, ker obdolženca kljub njegovi zahtevi ni povabilo na zaslišanje obremenilne priče, na izjavo katere je oprlo sodbo. Višje sodišče bi moralo na podlagi določbe 159. člena ZP-1 bistveno kršitev ugotoviti po uradni dolžnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo višjega sodišča spremeni tako, da sodbo okrajnega sodišča razveljavi ter zadevo vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje.

3.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu, ki je nanjo odgovoril v vlogi z dne 22. 1. 2013.

B.

4.

V postopku o prekršku morajo biti storilcu zagotovljena vsa temeljna jamstva poštenega postopka, ki izhajajo iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Med temeljna jamstva poštenega postopka sodi tudi pravica obdolženca do učinkovite obrambe. Obdolženčeva pravica do materialne obrambe v postopku o prekršku je opredeljena v prvem odstavku 90. člena ZP-1 in konkretizirana (tudi) v četrtem odstavku 114. člena ZP-1, po kateri ima obdolženec pravico biti navzoč pri izvajanju dokazov, sodišče pa ga mora na njegovo zahtevo povabiti k posameznim procesnim dejanjem. S tako procesno pravico se obdolžencu zagotavlja pravica do učinkovite obrambe (sodbi Vrhovnega sodišča IV Ips 174/2010 z dne 19. 4. 2011 in IV Ips 63/2009 z dne 23. 11. 2009), saj mu daje možnost učinkovito izpodbijati zanj obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njihovega avtorja v trenutku, ko so dane. Pravici do zaslišanja obremenilnih prič se lahko obdolženec odpove, ne more pa mu je s svojim ravnanjem odvzeti sodišče (tako odločba Ustavnega sodišča št. Up-1544/10 z dne 21. 6. 2012).

5. V obravnavanem primeru je obdolženec med zaslišanjem pred Okrajnim sodiščem v Kopru kot zaprošenim sodiščem izjavil, da želi biti prisoten pri izvajanju dokazov (zapisnik z dne 4. 7. 2011). Sodišče je 26. 10. 2011 zaslišalo oškodovanca Ž. F., na narok za zaslišanje priče pa obdolženca ni vabilo. S takšnim ravnanjem je kršilo določbo četrtega odstavka 114. člena ZP-1 in storilcu ni omogočilo izvrševanja pravice do navzočnosti pri izvajanju dokazov, na katero je neposredno vezana pravica do zaslišanja obremenilnih prič. Vrhovno sodišče je že presodilo (sodba IV Ips 174/2010), da se sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na izjave prič, če obdolženec ni mogel uveljavljati svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, saj gre za dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). V obravnavanem primeru je sodišče sodbo o prekršku v odločilnem delu oprlo na izpovedbo, ki jo je dal oškodovanec. S tem je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Obdolženec v pritožbi te kršitve ni uveljavljal, vendar bi moralo višje sodišče na podlagi 159. člena ZP-1 po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana med drugimi tudi kršitev iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. S tem, ko kršitve ni ugotovilo in je ni v skladu s svojimi pristojnostmi odpravilo, je tudi samo kršilo določbe postopka o prekršku.

6.

Vrhovno sodišče

je ob ugotovitvi bistvene kršitve določb postopka o prekršku zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo ter glede na naravo ugotovljene kršitve zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo treba obdolženca povabiti na zaslišanje obremenilne priče in mu omogočiti navzočnost pri izvajanju tega dokaza.

Sodba se ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na izjave prič, če obdolženec ni mogel uveljavljati svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, saj gre za dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).