TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, po katerem bi moral drugi toženec plačati drugemu tožniku 457,70 EUR, tretjemu tožniku 720,43 EUR, četrtemu tožniku 5.696,50 EUR in petemu tožniku 360.712,16 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2006 do plačila, ter v delu, v katerem je odločeno o stroških postopka, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrže.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno sodbo.

Vprašanje, v kakšnem obsegu je potrebno presojati ugovor zastaranja (tj. na kateri del tožbenega zahtevka se ugovor zastaranja nanaša), je neodvisno od odgovora na vprašanje, v kakšnem obsegu je bila s pripravljalno vlogo tožba spremenjena po drugem odstavku 184. člena ZPP. Za presojo obsega ugovora zastaranja je pomembna le vsebina ugovornih navedb.

Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo sploh omogočajo. Glede na to, da že iz trditev tožeče stranke izhajajo podatki o datumih, do katerih naj bi tožeča stranka opravila sporna plačila, kot del ugotovljenega dejanskega stanja pa jih je navedlo tudi sodišče prve stopnje, toženi stranki ob sklicevanju na ugovor zastaranja ni bilo treba navesti nobenih dodatnih dejstev.