TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v točkah I, II, III in V izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Glavno vodilo pri vseh odločitvah v družinskih zadevah je otrokova korist (7. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.

Iz navedenih dokazov pa ni razvidno, kako je A. A. vpet v novo življenjsko okolje pri materi in tudi ne točno, kako pri očetu, niti ne, kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja na novo okolje, želje glede šolanja, obiskovanja prostočasnih dejavnosti, druženja itd. Navedb predlagateljice glede pomoči pri varstvu oziroma skrbi za A. A. sodišče ni preverjalo, čeprav mora v postopkih za varstvo koristi otroka po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale oziroma izvaja dokaze, ki jih niso predlagale.

Klinično psihološko poročilo nima dokazne moči izvedenskega mnenja. Ima pa podobno dokazno moč mnenje CSD. Skladno z določbami 96. člena ZNP-1 je treba A. A. omogočiti, da izrazi svoje mnenje o tem, katero šolo bi obiskoval. Naloga CSD v postopkih za varstvo koristi otrok je tudi, da otroku pomaga uveljaviti pravico do izražanja mnenja. Iz poročil CSD pa ni razvidno, da bi mnenje A. A. vsaj poskušal pridobiti. Izjavo A. A. lahko sodišče pridobi tudi na druge, v 96. členu ZNP-1 predvidene načine.