TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki pa je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pravni interes tožeče stranke za uveljavljanje takega zahtevka ob povedanem zato ne more biti sporen in posebnega utemeljevanja po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP ne zahteva. Hkrati pa je glede na okoliščine obravnavanega primera le s takim zahtevkom zagotovljeno učinkovito pravno varstvo njenih lastninskopravnih upravičenj.

Zahtevek iz izbrisne tožbe je utemeljen, če je izpodbijana vknjižba iz materialnopravnega razloga nepravilna, če tožbo uveljavlja oseba, ki izkaže, da so s to vknjižbo kršene njene pravice na nepremičnini, pri čemer se ne zahteva, da je knjižna prednica (vprašanje aktivne legitimacije) in če je tožba vložena zoper osebo, v korist katere je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, hkrati pa ni izkazana dobra vera pridobitelja (vprašanje pasivne legitimacije).

Ker površina spornega stanovanja predstavlja podatek o tem, kaj ta nepremičnina v naravi predstavlja, zemljiška knjiga, kjer se evidentirajo stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice na nepremičninah (13. člen ZZK-1 v zvezi s 11. členom ZZK-1), pa ni temeljna evidenca o tem, to na odločitev, da je izpodbijana vknjižba materialnopravno nepravilna ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v čimer ne vpliva.