TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravnega pouka, kar je v nasprotju z določbami ZP-1, vendar pa glede na to, da je obdolženec vložil pritožbo v roku, ta procesna kršitev ni vplivala na obdolženčevo pravico do pritožbe, saj jo je izkoristil.

Sodbo o prekršku je sodišče prve stopnje res izdalo brez prisotnosti obdolženca, vendar v skladu z določili ZP-1, saj se postopek o prekršku praviloma odvija kot niz narokov.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil obdolženec pravilno vabljen na zaslišanje, vabilo mu je bilo tudi pravočasno vročeno, vendar se na vabilo ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, čeprav je bil opozorjen, da bo sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Sodišče prve stopnje je tako zakonito na podlagi 2. odstavka 69. člena ZP-1 izdalo sodbo brez obdolženčevega zaslišanja, saj je dalje tudi ugotovilo, da obdolženčevo zaslišanje za pravilno odločitev v predmetni zadevi ni potrebno, v dokaznem postopku pa je izvedlo listinske dokaze in na podlagi le-teh ugotovilo vse za odločitev o prekršku odločilne objektivne in subjektivne okoliščine.

Splošne pritožbene navedbe o kršitvah določb URS, KZ, ZPol in EKČP so neupoštevne, saj obdolženec v ničemer ne pojasni, kako naj bi zatrjevane kršitve vplivale na zakonitost sodbe.

Ustavno sodišče Republike Slovenije¸je že presodilo, da glede na naravo preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (na primer stopnja alkoholiziranosti, zimska oprema, ustrezni dokumenti itd.), nadzora nad vozniki in vozili v cestnem prometu ni mogoče vezati na noben zunanji viden znak ali pa na primer na razloge za sum (odločba št. U-I-370/98 z dne 18. 12. 2002).

Ker mora po določbi 3. odstavka 157. člena ZP-1 pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, tega pa ni izkazal (pri tem ni prezreti, da se na zaslišanje ni zglasil in svojega izostanka ni opravičil), teh pritožbenih navedb višje sodišče ni presojalo.

V obravnavanem primeru zakonski pogoji za omilitev stranske sankcije osemnajst kazenskih točk po oceni višjega sodišča niso podani, saj zgolj dejstvo, da obdolženec vozniško dovoljenje potrebuje pri opravljanju svojega poklica, ni šteti kot posebno olajševalno okoliščino v smislu 6. odstavka 26. člena ZP-1, pri tem pa ni prezreti tudi izredno visoke stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti v času vožnje motornega kolesa po regionalni cesti.