Nalaganje dokumenta...
Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-551/2026, stran 1503 DATUM OBJAVE: 24.2.2026
RS 14-551/2026
551. Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB)
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB)
o razglasitvi Zakona o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB)
Razglašam Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-92
Ljubljana, dne 19. februarja 2026
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O ZDRAVSTVENI NEGI IN BABIŠTVU (ZZNB)
O ZDRAVSTVENI NEGI IN BABIŠTVU (ZZNB)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta zakon ureja dejavnost zdravstvene nege in babištva (v nadaljnjem besedilu: ZNB), pogoje za izvajanje storitev ZNB, specializacije v ZNB, pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev v dejavnosti ZNB, organizacijo ZNB in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(2)
Za izvajanje dejavnosti ZNB se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
izvajalec dejavnosti babištva je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost babištva ter izpolnjuje pogoje za izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost;
2.
izvajalec dejavnosti zdravstvene nege je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost zdravstvene nege ter izpolnjuje pogoje za izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost;
3.
zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB je diplomirani babičar ali diplomirana babica (v nadaljnjem besedilu: diplomirani babičar), diplomirani babičar specialist ali diplomirana babica specialistka (v nadaljnjem besedilu: diplomirani babičar specialist), diplomirani zdravstvenik ali diplomirana medicinska sestra (v nadaljnjem besedilu: diplomirani zdravstvenik), diplomirani zdravstvenik specialist ali diplomirana medicinska sestra specialistka (v nadaljnjem besedilu: diplomirani zdravstvenik specialist), tehnik zdravstvene nege ali tehnica zdravstvene nege (v nadaljnjem besedilu: tehnik zdravstvene nege), bolničar-negovalec ali bolničarka-negovalka (v nadaljnjem besedilu: bolničar-negovalec), višji medicinski tehnik ali višja medicinska sestra (v nadaljnjem besedilu: višji medicinski tehnik), profesor zdravstvene vzgoje ali profesorica zdravstvene vzgoje (v nadaljnjem besedilu: profesor zdravstvene vzgoje) in medicinska sestra babica.
3. člen
(obseg dejavnosti ZNB)
(1)
Zdravstvena nega je strokovna in samostojna dejavnost, ki temelji na znanstvenih dokazih, strokovno preverjenih metodah, etičnih načelih ter standardih kakovosti in varnosti. Namen zdravstvene nege je varovanje, ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja ter lajšanje posledic ogroženega zdravja posameznika, družine in skupnosti. Zdravstvena nega obsega zlasti:
1.
sistematično ocenjevanje potreb po zdravstveni negi posameznika, družine ali skupnosti;
2.
načrtovanje, izvajanje in vrednotenje ukrepov zdravstvene nege v skladu s strokovnimi smernicami in standardi;
3.
preprečevanje bolezni, poškodb in zapletov ter izvajanje zdravstvene vzgoje in svetovalnega dela;
4.
zagotavljanje varnosti, kakovosti, dostopnosti in kontinuitete zdravstvene obravnave;
5.
sodelovanje pri diagnostiki, zdravljenju, rehabilitaciji in paliativni oskrbi v okviru strokovne usposobljenosti;
6.
vodenje, organizacijo in upravljanje dejavnosti zdravstvene nege na različnih ravneh zdravstvenega sistema;
7.
spodbujanje socialne pravičnosti, kulturne občutljivosti in etičnega ravnanja pri izvajanju zdravstvene nege;
8.
opravljanje drugih del v skladu s posebnimi predpisi in pooblastili.
(2)
Babištvo je strokovna in samostojna dejavnost, ki temelji na znanstvenih dokazih, strokovno preverjenih metodah, etičnih načelih babiške stroke ter standardih kakovosti in varnosti. Namen babištva je varovanje reproduktivnega zdravja žensk, spodbujanje fiziološkega poteka nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter zagotavljanje varne in celostne oskrbe žensk in novorojenčkov. Babištvo obsega zlasti:
1.
spremljanje in zdravstveno oskrbo žensk v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter svetovanje tem ženskam;
2.
zdravstveno nego in oskrbo novorojenčka ter svetovanje pri zgodnjem starševstvu in dojenju;
3.
spodbujanje, ohranjanje in varovanje normalnih fizioloških, psiholoških, socialnih in kulturnih procesov poroda;
4.
zgodnje prepoznavanje zapletov pri materi in otroku ter nujno ukrepanje in napotitev na ustrezno specialistično obravnavo;
5.
sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci pri zagotavljanju celostne zdravstvene obravnave žensk in novorojenčkov;
6.
izvajanje zdravstvene vzgoje in svetovalnega dela ter spodbujanje samostojnosti žensk pri skrbi za zdravje sebe in družine;
7.
sodelovanje pri varovanju reproduktivnega zdravja, načrtovanju družine in izvajanju preventivnih programov;
8.
opravljanje drugih nalog v skladu s posebnimi predpisi in pooblastili.
(3)
Dejavnost ZNB se izvaja samostojno, v timski povezavi z drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci ter temelji na vključevanju strokovnega znanja, klinične presoje, tehničnih zmožnosti in terapevtskega odnosa s pacientom.
II. ZDRAVSTVENI DELAVEC V DEJAVNOSTI ZNB
4. člen
(kodeks poklicne etike in strokovne smernice)
(1)
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB izvaja dejavnost ZNB v skladu s kodeksom poklicne etike in strokovnimi smernicami dejavnosti ZNB, ki jih sprejme zbornica ali strokovno združenje, ki mu je v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, podeljeno javno pooblastilo (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
(2)
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB mora pri izvajanju dejavnosti ZNB ravnati tudi v skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami dejavnosti ZNB in v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
5. člen
(pogoji za izvajanje storitev ZNB)
(1)
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB sme samostojno izvajati storitve ZNB, če izpolnjuje pogoje iz 62., 63., 63.a in 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ, 14/23 - odl. US, 84/23 - ZDOsk-1, 102/24 - ZZKZ, 32/25 in 112/25 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZZDej), 47. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 - ZZdrS-J, 102/24 - ZZKZ, 112/24 - ZDIUZDZ in 32/25 - ZZDej-N) in tega zakona.
(2)
Ne glede na prvi odstavek 64. člena ZZDej se za opravljanje poklica diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist ne zahteva opravljeno pripravništvo. Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist mora ne glede na prvo alinejo petega odstavka 64. člena ZZDej po dokončanem študiju opraviti strokovni izpit pri zbornici.
(3)
Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar po končanem študiju ZNB in opravljenem strokovnem izpitu ali diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist, ki je za več kot tri leta prekinil delo v dejavnosti ZNB, opravijo strokovno usposabljanje pod nadzorom diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja za dobo od treh do 12 mesecev. Strokovno usposabljanje se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Če diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem obsegu, mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.
(4)
Strokovne izpite za zdravstvene delavce v dejavnosti ZNB izvaja zbornica. Sredstva za prvo opravljanje strokovnega izpita diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih babičarjev se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
(5)
Izpolnjevanje pogojev za izvajanje storitev ZNB preverja zbornica ob vpisu v register zdravstvenih delavcev v dejavnosti zdravstvene nege in babištva (v nadaljnjem besedilu: register ZNB) oziroma ob podelitvi licence oziroma specialistične licence.
(6)
Vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita ter postopek imenovanja izpitne komisije določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
(7)
Vsebino, trajanje in način pridobivanja znanj med strokovnim usposabljanjem iz tretjega odstavka tega člena in trajanje usposabljanja, ki poteka na podlagi individualnega programa usposabljanja iz osmega odstavka tega člena, določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
(8)
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto ali premestitvi na drugo delovno mesto delodajalec diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju zagotovi individualni program usposabljanja, ki traja največ šest mesecev. Individualni program usposabljanja se oblikuje ob upoštevanju preteklih delovnih izkušenj diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja ter omogoča, da diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar pridobi ustrezno znanje, izkušnje in veščine, ki so potrebni za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je premeščen oziroma za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.
6. člen
(licenca)
Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost diplomiranega zdravstvenika, diplomiranega babičarja in višjega medicinskega tehnika za samostojno opravljanje storitev ZNB v okviru kompetenc, pridobljenih v času študija ZNB, in kompetenc, dodatno pridobljenih v času strokovnega usposabljanja oziroma pripravništva.
7. člen
(specialistična licenca)
Specialistična licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost diplomiranega zdravstvenika specialista oziroma diplomiranega babičarja specialista za samostojno opravljanje storitev ZNB v okviru kompetenc iz licence in kompetenc, dodatno pridobljenih v času specializacije.
III. SPECIALIZACIJE ZNB
8. člen
(opredelitev specializacije)
(1)
Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje storitev ZNB iz 5. člena tega zakona, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
(2)
Na specializacijo se lahko prijavi diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki ima veljavno licenco in po pridobljeni licenci najmanj dve leti delovnih izkušenj v dejavnosti ZNB na strokovnem področju specializacije, za katero se prijavlja. K prijavi na specializacijo za potrebe mreže javne zdravstvene službe mora diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar priložiti pisno izjavo, da bo po opravljeni specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo izvajalca, za katerega je opravljal specializacijo, in sicer za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas, in pisno izjavo izvajalca, za katerega se prijavlja, da ima potrebo po specializaciji in da bo specializanta po opravljenem specialističnem izpitu zaposlil na delovnem mestu specialista za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas.
(3)
Vrste, vsebino, trajanje in potek specializacij v dejavnosti ZNB, postopek odobritve specializacije, opravljanje specialističnega izpita in imenovanje izpitne komisije določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
9. člen
(potrebe po specializacijah)
(1)
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe zbornici najpozneje do konca oktobra tekočega leta za naslednje koledarsko leto sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacije.
(2)
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe lahko zaradi izrednih okoliščin (na primer smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja, širitev dejavnosti) potrebe po dodatnih specializacijah izjemoma sporočijo tudi med letom.
10. člen
(javni razpis specializacij)
(1)
Na podlagi sporočenih potreb iz prejšnjega člena ter ob upoštevanju potreb prebivalcev, mreže javne zdravstvene službe in podatkov iz registra ZNB petčlanski odbor, sestavljen iz dveh predstavnikov ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), predstavnika zbornice, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, za potrebe mreže javne zdravstvene službe enkrat letno pripravi predlog števila razpisanih mest za posamezne vrste specializacij za razpis za potrebe mreže javne zdravstvene službe. Odbor za vsako specializacijo pripravi tudi seznam izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki bodo zaradi izkazanih največjih potreb po specializaciji imeli merilo prednosti. Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporablja zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(2)
Merilo prednosti iz prejšnjega odstavka, ki se določi za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti, je do deset dodatnih točk, ki se prištejejo točkam, ki jih na javnem razpisu doseže kandidat, ki je zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega člena in bo zanj opravljal specializacijo. Merilo prednosti se določi za posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki izkazuje največje potrebe po specializaciji.
(3)
Na podlagi predloga odbora iz prvega odstavka tega člena minister za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število razpisanih mest in merila prednosti za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Specializacije se razpišejo za celotno državo.
11. člen
(izvedba javnega razpisa)
(1)
Zbornica na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena za potrebe mreže javne zdravstvene službe enkrat letno objavi javni razpis specializacij. Hkrati lahko zbornica objavi tudi javni razpis specializacij za znanega plačnika.
(2)
Javni razpis ostane odprt do popolnitve prostih mest, vendar ne dlje kot 30 dni pred objavo novega javnega razpisa.
(3)
Postopek priprave in objave javnega razpisa, merila prednosti za izvajalce zdravstvene dejavnosti, potek specializacije, postopek odobritve in prenehanje specializacije, način odločanja o vštevanju predhodnega usposabljanja v obdobje specializacije, opravljanje specialističnega izpita ter sestavo, naloge, pristojnosti in način delovanja odbora iz prvega odstavka prejšnjega člena določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
12. člen
(zaposlitev specializanta in specialista)
(1)
Specializant se za čas opravljanja specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe zaposli na specializantskem delovnem mestu pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem je zaposlen ob prijavi na specializacijo.
(2)
Pogodba o zaposlitvi, ki se sklene za določen čas opravljanja specializacije, mora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, vsebovati tudi naslednje sestavine:
1.
delovno mesto specializanta,
2.
vrsta in trajanje specializacije,
3.
program specializacije,
4.
datum začetka opravljanja specializacije,
5.
zaveza, da bo specializant po končani specializaciji izpolnil obveznost iz četrtega odstavka tega člena,
6.
obveznost specializanta v primerih prenehanja specializacije,
7.
druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.
(3)
Specializant opravlja specializacijo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki jih je ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za izvajanje specializacij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Zbornica vodi evidenco prostih in zasedenih delovnih mest za usposabljanje specializantov pri pooblaščenih izvajalcih (v nadaljnjem besedilu: specializantska delovna mesta). V času opravljanja specializacije pri pooblaščenem izvajalcu specializant nima delovnih obveznosti do matičnega delodajalca, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.
(4)
Specialist se v enem mesecu po končani specializaciji za najmanj enkratno obdobje, ki ustreza času trajanja specializacije, za polni delovni čas zaposli pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je opravljal specializacijo. Obdobje zaposlitve se podaljša za čas strnjene odsotnosti z dela, daljše od treh mesecev.
(5)
Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je podal potrebo po specialistu, mora v enem mesecu po zaključku specializacije specialistu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije. V nasprotnem primeru mora v proračun Republike Slovenije povrniti vse stroške, ki so nastali v zvezi s specializacijo, razen stroškov plač in drugih prejemkov iz naslova delovnega razmerja specializanta, oziroma njihov sorazmerni del glede na obdobje trajanja zaposlitve. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora stroške, navedene v prejšnjem stavku, povrniti v proračun Republike Slovenije tudi, če specialistu predčasno preneha delovno razmerje zaradi izredne odpovedi, ki jo da specialist, ali odpovedi, ki jo da delodajalec iz poslovnega razloga.
(6)
Specialist je prost obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, če v dveh mesecih po zaključku specializacije ne prejme ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije od izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ali se sam ne zaposli v okviru mreže javne zdravstvene službe.
(7)
Specialist, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, za katerega je opravljal specializacijo, in specializant, ki mu je bila izdana odločba o prenehanju specializacije, v proračun Republike Slovenije povrneta vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen stroškov plač in drugih prejemkov iz naslova delovnega razmerja. Specialist, ki mu po končani specializaciji delovno razmerje pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za katerega je opravljal specializacijo, preneha pred potekom obdobja, navedenega v četrtem odstavku tega člena, mora povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, razen če mu delovno razmerje preneha zaradi izredne odpovedi, ki jo da specialist, ali odpovedi, ki jo da delodajalec iz poslovnega razloga, oziroma zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
13. člen
(opravljanje dela v času specializacije)
(1)
Specializant sme v času specializacije opravljati storitve ZNB, za izvajanje katerih se specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tiste storitve ZNB, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh storitev.
14. člen
(financiranje specializacij)
(1)
Iz proračuna Republike Slovenije se za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe zagotavljajo sredstva za:
-
plače, nadomestila plač in druge obveznosti do specializanta iz naslova delovnega razmerja,