Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 135-5883/2003, stran 20022 DATUM OBJAVE: 31.12.2003
VELJAVNOST: od 1.1.2003 / UPORABA: od 1.1.2004
RS 135-5883/2003
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.1.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: ŠE V OBDELAVI.
5883. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica
Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 179. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in v povezavi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/38, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 16. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Gorišnica na 9. redni seji dne 18. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju Občine Gorišnica se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje tudi v primeru, ko stavba ne stoji na zemljišču, ki ga je možno šteti za gradbeno parcelo.
3. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (v stavbi ali izven nje), ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen ter nezazidano stavbno zemljišče.
Stanovanjska oziroma počitniška površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja oziroma počitniških objektov razen kurilnic, kleti in kmetijskih gospodarskih poslopij upošteva pa se čista površina garaže za osebni avtomobil. Upoštevajo se samo stavbe, ki so zgrajene najmanj do četrte gradbene faze.
Poslovna površina v zgradbi je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovne površine izven stavbe se po tem odloku uvrščajo parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, zunanji pridobitni prostori storitvenih in proizvodnih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo, površine izkoriščanja rudnin, površine namenjene primarni distribuciji električne in toplotne energije (plin), površine namenjene obratovanju bencinskih servisov, piščančje farme, farme govedi in druge podobne farme pri čemer šteje za farmo objekt velikosti nad 600 m2 tlorisne površine in vse ostale zunanje površine na katerih se vrši poslovna dejavnost ali pa so del tehnološkega procesa in niso objekti javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.
4. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so neposredni uporabniki (lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec…) osnove za izračun nadomestila (stanovanja, poslovnega prostora, počitniške hiše, …).
II. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE PLAČEVANJA NADOMESTILA
5. člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem ozemlju občine Gorišnica, če je na stavbnem zemljišču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje.
6. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave.
2.
Namembnost stavbnega zemljišča (namenska oziroma nenamenska uporaba).
3.
Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. Cesta v protiprašni izvedbi 20 točk 2. Vodovod 20 točk 3. Kanalizacija 30 točk 4. Elektrika 20 točk 5. PTT (telefon) 10 točk 6. Javna razsvetljava 30 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možnost priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
8. člen