TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper: - sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 352/2003 z dne 4. 12. 2003 in - sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 162/2003 z dne 11. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu št. K 149/2001 z dne 7. 11. 2002 se zavrže.

Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot subsidiarni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, za tak položaj pa v primeru subsidiarnega tožilca ne gre. To pa ne pomeni, da subsidiarni tožilec ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku. Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.