TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na točko 2 izreka izpodbijane sodbe v delu, v katerem je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v točki II/1 glede pobotnega ugovora za 1.788.600,00 SIT in v drugem odstavku točke II/2 delno glede zneska 4.205.094,92 SIT po nasprotni tožbi.

2.

a. V preostalem, to je v tistem delu, ki se nanaša na točko 2 izreka izpodbijane sodbe v delu, v katerem je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v točki I glede tožbenega zahtevka 8.110.164,10 SIT in v drugem odstavku točke II/2 delno glede zneska 5.640.066,00 SIT, se revizija zavrne.

b. Tožeča stranka sama nosi stroške za odgovor na revizijo.

Konsekventna izpeljava stališča, da je vsakršna razlaga pogodbe vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, bi res lahko pripeljala do tega, da mora sodišče v vsakem primeru, ko je temelj zahtevka pogodba, upoštevati prav vse možne pomene vseh pogodbenih določb, za katerih uporabo lahko sestavi zadostno dejansko podlago iz navedb ali delov navedb stranke, katere zahtevek oziroma ugovor bi se lahko opiral na takšno pogodbeno določbo, ne glede na to, v kakšnem kontekstu je stranka te navedbe dala. Takšna uporaba materialnega prava bi lahko bila sporna že, kadar gre za uporabo zakonskega prava. Pri pogodbenem pravu na njegovo pravilno uporabo ni mogoče paziti po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Stranka mora biti torej aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega materialnega prava.