TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba prve stopnje

razveljavi glede prve toženke v I. točki izreka glede zahtevka pod 2.

točko (s katero je zavrnjen zahtevek za povrnitev nepremoženjske

škode tožnikov), in v 1. odstavku III. točke izreka (izrek o pravdnih

stroških prve toženke) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje. V ostalem delu se pritožba tožeče stranke

zavrne, v celoti pa se zavrne pritožba druge toženke in se potrdi

sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu (to je v I. točki

izreka glede zavrnitve celotnega zahtevka zoper tretjo toženko in

glede zavrnitve tožbenega zahtevka za povrnitev premoženjske škode

pod 1. točko zoper prvo toženko, v II. točki in v 2. odstavku III.

točke izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži

za končno odločbo.

 

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).