TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob reševanju zahteve zagovornika obsojenega M.J. za varstvo zakonitosti se izpodbijana sodba glede dejanja opisanega v točki 7. izreka prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Razveljavi se odločba o enotni kazni in se po 2. točki 2. odstavka 47. člena Kazenskega zakona obsojencu ob upoštevanju že določenih kazni 5 let zapora (za kaznivo dejanje opisano v točki 1), 3 let zapora (za kaznivo dejanje opisano v točki 2), 1 leta in 6 mesecev zapora (za kaznivo dejanje opisano v točki 3), 6 mesecev zapora (za kaznivo dejanje opisano v točki 4) in dvakrat po 4 mesece zapora (za kaznivi dejanji opisani v točkah 5. in 6.)

na podlagi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ izreče nova enotna kazen

10 (deset) let in 7 (sedem) mesecev zapora.

V ostalem se zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti zavrne.

Vstop v stanovanje po 1. odstavku 218. člena ZKP ni samostojno preiskovalno dejanje, zaradi česar policisti o tem izdajo le potrdilo, če pa opravijo še hišno preiskavo, torej procesno dejanje, morajo napraviti zapisnik (2. odstavek 218. člena ZKP), hišno preiskavo pa opraviti v skladu z določbo 3. in 6. odstavka 216. člena ZKP. Tretji odstavek 218. člena ZKP sicer dopušča opravo hišne preiskave tudi brez navzočnosti prič, vendar le v primeru, če njihove navzočnosti ni mogoče takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo odlašati, kar pa mora biti v zapisniku posebej ugotovljeno.