TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Stvarna napaka je podana, saj prodana stvar (avtomobil) ni imela lastnosti in odlik, ki so bile s strani prodajalca (toženca) izrecno zagotavljane (3. točka 479. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Pravilna je tudi materialnopravna presoja, da ne gre za neupoštevno neznatno stvarno napako (3. odstavek 478. člena ZOR). Ob upoštevanju ugotovitve, da je toženec kot prodajalec ves čas vedel za stvarno napako (tožeči stranki kot kupcu pa jo je po ugotovitvah sodišč zamolčal), sta obe sodišči tudi pravilno uporabili določbo 485. člena ZOR, ki želi omiliti težaven položaj, ki zadene kupca, kadar roke, v katerem je treba ugotoviti napako, zamudi, prodajalca (v obravnavanem primeru toženo stranko) pa zadene v zvezi z napako kakšna krivda nezadostnega varstva opravičenih kupčevih interesov. Končno sta obe sodišči materialnopravno pravilno uporabili tudi določbo 490. člena ZOR, saj je bilo ne le po sklenitvi pogodbe, ob odkritju napake in med pogajanji za njeno odpravo, ampak tudi ves čas pravdnega postopka več kot očitno, da toženec, ki še v reviziji zatrjuje, da je izpolnil prav vse, kar je bilo dogovorjeno in kakor je bilo dogovorjeno, dne 14.11.1991 sklenjene prodajne pogodbe na drugačen način ni pripravljen izpolniti.