TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi obs. V.V. za varstvo zakonitosti se deloma ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 8.1.2004, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 23.2.2005, spremeni:

- glede kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ tako, da se zoper obs. V.V. po 4. točki 357. člena ZKP

z a v r n e o b t o ž b a ,

da je z namenom, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljala, da je v škodo tujega premoženja nekaj storil, s tem, da je:

v dneh 27.11.1998 in 7.1.1999, po tem ko je sama lastnoročno izpolnila dva obrazca naročilnice z izjavo, iz katere izhaja, da samostojni podjetnik T.V. pri družbi K.H. v Novi Gorici najema osebni vozili, na tako izpolnjeni naročilnici odtisnila štampiljko "Posredovanje - svetovanje T.V. s.p.", čeprav T.V. v tistem času ni bil več samostojni podjetnik, T.V.-ja podpisala in naročilnici v istih dneh predložila uslužbencu K.H., ki ji je vozili tudi dal v uporabo in ker so jo poznali kot ženo T.V., najela pri družbi K.H., najprej osebni avtomobil R.T. in sicer od dne 27.11.1998, s katerim je prevozila 2.570 km in ga je imela v najemu od 27.11.1998 do 28.12.1998, nato pa dne 7.1.1999 še osebni avto R.M., s katerim je prevozila 968 km in ga je imela v najemu od 7.1.1999 do 25.1.1999, pri tem pa že ob najemu obeh vozil ni imela namena le-tega plačati in ga tudi ni plačala ter si tako na škodo družbe K.H. pridobila pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 187.475,50 SIT z najemom vozila R.T., in 165.841,00 SIT z najemom vozila R.M.,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ;

- glede enotne kazni pa tako, da se obsojenki po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ izreče

e n o t n a k a z e n

1 (eno) leto in 2 (dva) meseca zapora.

V ostalem se zahteva obs. V.V. za varstvo zakonitosti zavrne.

Ker je višje sodišče odločilo o pritožbi obsojenkinega zagovornika potem, ko je že preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona.

Vložnica zahteve ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da bi izvedba predlaganega dokaza vplivala na drugačno presojo dejstev, ki jih je sodišče ugotovilo v zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenkino pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).