TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožeče stranke krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Neizplačevanje plač ne pomeni samo razloga za prekinitev ali razvezo delovnega razmerja, ampak je mogoče neizplačilo plač in regresa za letni dopust, skratka terjatev iz naslova delovnega razmerja, šteti za samovoljno ravnanje delodajalca, ki predstavlja pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po 1. odst. 19. člena ZDSS. Izhajajoč iz 4. odst. 49. člena ZTPDR, ki določa, da se delavcu izplačuje plača najmanj enkrat v mesecu, kolektivne pogodbe dejavnosti pa celo določajo, do katerega dne mora delodajalec delavcu najpozneje izplačati plačo, je sodišče pravilno zavzelo stališče, ko je neizplačevanje plač in drugih denarnih terjatev, katerih izplačilo je vezano na določen rok, opredelilo za samovoljno ravnanje. Ker so upniki izkazali verjetnost obstoja terjatve, izkazana pa je tudi nevarnost, da bo uveljavitev njihovih terjatev onemogočena ali precej otežena, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero je sodišče toženi stranki - lastniku prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin.