TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Za sodbo presenečenja ne gre takrat, ko je stranka presenečena zato, ker je sodišče odločilo drugače kot je sama dejansko pričakovala oziroma je sodišče svojo odločitev oprlo na presojo, s katero se stranka ne strinja. Sodba presenečenja je izraz kršitve pravice do izjave, ko sodišče ne razkrije svojega pravnega stališča in strankam s tem ne da možnosti, da se glede tega izjavijo tj. navajajo dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago.

Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožnik zato v pritožbi neutemeljeno trdi prav nasprotno, da ker je upravitelj priznal ločitveno pravico, je s tem terjatev dejansko priznal in da ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da je terjatev prerekana. Takemu sklepanju, ki ga ponuja pritožba, pritožbeno sodišče ne more pritrditi tudi iz razloga osnovnega razmerja med terjatvijo in ločitveno pravico, saj je ločitvena pravica akcesorna prijavljeni denarni terjatvi in ne obratno. Če ni terjatve, ki naj bi bila zavarovana z ločitveno pravico, potem je ločitvena pravica, ki varuje terjatev, ki je ni, brez vsakega učinka, kakor je brez učnika zato tudi njeno priznanje.

Predložene dokazne listine so le dokaz za ugotavljanje resničnosti dejstev, ki bi jih morala tožena stranka že pred tem navajati. Pritožbena navedba, da je tožena stranka v spis vložila veliko število dokumentov (več kot 330 dokaznih listin) je sicer pravilna, vendar dokazne listine (in tudi drugi dokazni predlogi) v postopku niso dovolj, predhodno je potrebno dejstva zatrjevati.

Račun (faktura) je enostranska računovodska listina, ki predstavlja obračun opravljene dobave blaga ali storitev in zahtevek za plačilo, ki ga dobavitelj izda kupcu, služi pa tudi izkazovanju obračunanega davka na dodano vrednost (DDV), kadar je davčni zavezanec plačnik za DDV za izvedeno transakcijo in za izkazovanje pravice do odbitka DDV.