TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo kaznivo dejanje po 257. členu KZ-1 v času obtožbenega očitka opredeljeno tako, da je bilo inkriminirano ravnanje uradne osebe ali javnega uslužbenca, ki je zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj ali prestopil meje svojih pravic ali ne opravil uradne dolžnosti. Kaznivo dejanje je bilo opredeljeno kot namensko in nepopolno dvoaktno kaznivo dejanje. To pomeni, da je bilo kaznivo dejanje dokončano že z izrabo položaja in namenom za dodatni akt, katerega izvršitev ni bila potrebna niti na ravni poskusa. Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika - KZ-1E je opis kaznivega dejanja spremenil iz nepopolnega večaktnega delikta v enoaktni delikt z enovito prepovedano posledico.

Po oceni pritožbenega sodišča zakonski opis kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 ne dopušča sklepa, da je kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic kolektivno kaznivo dejanje.

Tek zastaranja zaradi epidemije COVID-19 je zadržan le v nenujnih zadevah na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ. Sklepi z dne 19. 11. 2020, 17. 12. 2020 in 8. 1. 2021 pa niso imeli vpliva na zadržanje zastaranja, saj je bilo z njimi določeno, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo. Rok za zastaranje kazenskega pregona pa ni rok, ki je določen za uveljavljanje pravic strank v postopku, temveč rok v katerem mora država izvesti in pravnomočno končati kazenski postopek.