TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

A. d.d., je dolžna dostaviti preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni dokumentacijo:

- seznam slabih kreditov in bančnih garancij, ki so bili klasificirani od 12. 9. 2012 do 24. 4. 2015 v bonitetni razred D in E, odobrila pa jih je banka A. d.d.;

- seznam slabih kreditov in bančnih garancij bonitetnega razreda D in E, ki jih je odobrila banka A. d.d., pa so ob prenosu slabih kreditov iz te banke na DUTB d.d. ostale v predmetni banki;

- fotokopije kazenskih ovadb, ki jih je vložila A. d.d. zoper člane uprav in nadzornih svetov od 1. 1. 1997 dalje, oziroma druge osebe, ki so povezane z bančnim sistemom;

- seznam kreditov in bančnih garancij nad vrednostjo 500.000,00 EUR, ki jih je odobrila A. d.d., in ki so bili od leta 1997 do 24. 4. 2015 razvrščeni v bonitetne razrede A, B ali C, a so s poravnavo zapadlih obveznosti zamujali za več kot 90 dni;

- seznam kreditov in bančnih garancij nad vrednostjo 500.000,00 EUR bonitetnih razredov A, B ali C, ki so s poravnavo zapadlih obveznosti zamujali več kot 90 dni, pa so po prenosu slabih kreditov iz teh bank na DUTB ostali v A. d.d.

Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek.

Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena.

Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem.

Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov ter dejstvu, da je brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo v skladu s predmetom in namenom parlamentarne preiskave ter v odrejenem obsegu parlamentarne preiskave, je zahtevani ukrep sorazmeren, nujen in neizogiben.