TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 941/2005 z dne 28. 7. 2005 in sodba Upravnega sodišča U 1248/2005 z dne 6. 7. 2005 se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje.

Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku. To sicer ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožnik je s tem, ko je v tožbi trdil, da je nepismen in da ni razumel pomena izjave z dne 2. 4. 2005, navedel okoliščine, ki kažejo, da bi dejansko stanje lahko bilo napačno ugotovljeno. Če bi se izkazalo, da pritožnik res ni razumel podpisane izjave z dne 2. 4. 2005, se mu ne bi moglo očitati, da je kljub opozorilu samovoljno zapustil Azilni dom. V tožbi je, kot dokaz za to svojo navedbo, predlagal zaslišanje predstavnikov varnostne službe, ki bi lahko pričali o okoliščinah podpisa sporne izjave. Zato bi Upravno sodišče moralo izvesti predlagani dokaz, ali prepričljivo obrazložiti, zakaj na ugotovljeno dejansko stanje izvedba predlaganega dokaza ne more vplivati. Po oceni Ustavnega sodišča niti Upravno sodišče niti Vrhovno sodišče tega nista storili. S tem sta Upravno in Vrhovno sodišče kršili 22. člen Ustave.