TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1636/2008 z dne 3. 12. 2008 se v delih, v katerih je bilo odločeno o zahtevku za ugotovitev neveljavnosti vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo in o zahtevku za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov ter o stroških pravdnega postopka, razveljavi in zadeva se v tem obsegu vrne Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločanje. Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na tisti del sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1636/2008 z dne 3. 12. 2008, s katerim je bilo odločeno o zahtevkih za ugotovitev neveljavnosti prodajne in darilne pogodbe, zavrne.

Višje sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ne le glede odločitve o (vmesnem ugotovitvenem) zahtevku za ugotovitev neveljavnosti pogodb, ampak tudi glede odločitve o (glavnem) zahtevku po izbrisni tožbi, čeprav mu je dolžnost izčrpne in prepričljive argumentacije sprejete odločitve v tem delu narekovala že okoliščina, da je tudi v tem delu v škodo pritožnika spremenilo sodbo sodišča prve stopnje. Morebitni sklep, da se nosilno stališče izpodbijane sodbe, ki utemeljuje zavrnitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka, že po logiki stvari razteza tudi na odločitev o zahtevku po izbrisni tožbi, pa na prvi pogled tudi ni mogoč. Nasprotno, okoliščine konkretnega primera kažejo na to, da bi moralo Višje sodišče sporni del sprejete odločitve še posebej izčrpno utemeljiti. Ker Višje sodišče ni razkrilo razlogov za svojo odločitev o glavnem zahtevku, preizkus, ali je odločitev v tem delu sploh rezultat logično vzdržne pravne presoje tega sodišča, ali pa gre morda za samovoljno sprejeto odločitev, za zdaj ni mogoč. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je Višje sodišče že z opustitvijo obrazložitve spornega dela odločitve samo po sebi kršilo tisti vidik te samostojne prvine pravice do poštenega postopka, ki jo pritožniku zagotavljata 22. in 23. člen Ustave. Zaradi odsotnosti vsakršnih razlogov za zavrnitev glavnega zahtevka je bila namreč pritožniku pravica do sodnega varstva v tem delu zagotovljena le na videz.