TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Obema pritožbama se u g o d i, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanih delih v izreku pod točko I.1., II.1., II.2., III. in IV. r a z v e l j a v i in se zadeva v tem obsegu vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Ob uradnem preizkusu sodbe prvega sodišča pa je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je namreč priznalo pobotno terjatev v tuji valuti (V nemških markah), kar pa glede na to, da ima ta terjatev temelj v odškodninski odgovornosti, ni materialnopravno pravilno. 71. člen Zakona o Banki Slovenije določa, da se v domači valuti izkazujejo tiste obveznosti, pravice in posli med podjetji, bankami, osebami, ki so bili sklenjeni oziroma so nastali na območju Republike Slovenije.

Zakon o deviznem poslovanju pa v 5. členu izrecno dovoljuje uporabo deviz kot vrednostne osnove le v pogodbah med domačimi osebami (valutna klavzula), ne pa tudi za odškodninske zahtevke. Tudi v skladu z obstoječo sodno prakso ni utemeljena odškodninska terjatev v tuji valuti glede na to, da gre za obveznost med domačima osebama.

Domača oseba kot oškodovanec tako praviloma ne more zahtevati odškodnine v tuji valuti. To je mogoče le izjemoma, kadar mu nastane škoda v tuji valuti (npr. ko lahko svojo škodo reparira le na tak način, da določene dele (npr. avtomobila) nabavi v tujini, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.