TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Sodišče, ki je izreklo storilcu kaznivega dejanja tatvine po 1. odst.
130. čl. KZH sodni opomin na podlagi 2. odst. 44. čl. KZJ, je kršilo
kazenski zakon, ker je mogoče izreči to kazensko sankcijo samo za
kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do enega leta
ali denarna kazen, in če obstajajo nadaljni pogoji iz 1. odst. 59.
čl. KZJ, oziroma za nekatera kazniva dejanja, za katera je predpisana
kazen zapora do treh let ob pogojih, ki jih zakon posebej določa (2.
odst. 59. čl. KZJ). Če sme sodišče storilcu kazen odpustiti, mu jo
lahko omili brez omejitev, določenih z zakonom (42. in 43. čl. KZJ),
ne more pa mu izreči sankcije, ki za to kaznivo dejanje z zakonom ni
predpisana.
ORIGINAL:
Povrijedjen je krivični zakon kad je sud na temelju čl. 44. st. 2.
KZJ u vezi s čl. 130. st. 2. KZH učiniocu krivičnog djela kradje iz
čl. 130. st. 1. KZH izrekao sudsku opomenu, kad se ta krivičnopravna
sankcija može izreći samo za krivična djela za koja je propisan
zatvor do jedne godine ili novčana kazna i uz daljnje uvjete
propisana u čl. 59. st. 1. KZJ (osobito lako djelo), odnosno i za
stanovita krivična djela za koja je propisan zatvor do tri godine uz
uvjete predvidjene zakonom (čl. 59. st. 2. KZJ).
Prema tome, kad je sud ovlašćen da oslobodi učinioca krivičnog djela
kazne, može mu kaznu ublažiti bez ograničenja propisanih zakonom (čl.
42. i 43. KZJ) ali mu ne može izreći sankciju koja za to krivično
djelo nije zakonom propisana.