BESEDILO
                        ORIGINAL:
Če  priča,  ki lahko po 227. čl. ZKP odreče pričevanje, kasneje umre,
ni mogoče po določbi 1. tč. 1. odst. 333. čl. ZKP prebrati  zapisnika
o njenem prejšnjem zaslišanju, pač pa ga je treba po določbi 3. odst.
333. čl. ZKP izločiti iz spis.
S  sklepom  senata  temeljnega  sodišča na glavni obravnavi je bil iz
spis izločen zapisnik o zaslišanju priče, obdolženčeve sestre, ki  ni
bila vabljena na glavno obravnavo, ker je pred tem umrla. Na pritožbo
javnega tožilca je višje sodišče ta  sklep  spremenilo  tako,  da  je
izreklo,  da  se  omenjeni  zapisnik  ne izloči iz spisa. Po stališču
višjega sodišča ni prav nobenega dvoma o tem, da se tudi  zapisnik  o
zaslišanju  privilegirane  priče,  če  je  ta umrla, lahko prebere na
glavni obravnavi. Opustitev dolžnosti pričanja po  227.  čl.  ZKP  je
namreč  ugodnost  v korist priče, ne pa ugodnost v korist obdolženca.
Gre za osebne pravice priče, ki pa s smrtjo take priče ugasne.  Glede
na  to, da je bila priča, ko je bila zaslišana v preiskavi, poučena v
skladu z določbo 2. odst. 227. čl. ZKP, pa je izjavila, da bo pričala
in  je  nato  tudi  pričala, je zapisnik o njenem zaslišanju procesno
veljaven. Z njeo smrtjo pa se ta značaj zapisnika ni spremenil.  Zato
ga sodišče prve stopnje ne bi smelo izločiti.
Občna seja VSS se ni strinjala s stališčem višjega sodišča  iz  tehle
razlogov:
Po določbi 3. odst. 333. čl. ZKP se zapisniki o prejšnjem  zaslišanju
oseb,  ki  so oproščene dolžnosti pričevanja (227. čl. ZKP), ne smejo
prebrati, če te priče sploh niso bile povabljene na obravnavo ali  če
so  na obravnavi izjavile, da nočejo pričati. Ker obdolženčeva sestra
ni bila povabljena na glavno obravnavo, saj je pred tem umrla, bi  se
torej  zapisnik  o njenem zaslišanju v preiskavi, na glavni obravnavi
ne smel prebrati. Privilegirana priča ima namreč možnost, da se  tudi
kasneje, ko se je enkrat že odrekla pravni dobroti, le-ta posluži ter
odkloni pričevanje. Z odrekom  tej  pravni  določbi  je  izenačen  le
primer,  ko  je  priča  pravilno povabljena na obravnavo, pa se je ne
udeleži, ne more pa se to ob njeni smrti predpostavljati, kot  je  to
storilo  pritožbeno  sodišče.  Zato  je  treba  v  vseh  primerih, ko
privilegirana priča umre in  je  zato  ni  mogoče  vabiti  na  glavno
obravnavo,  po  določbi  3.  odst.  333.  čl.  ZKP zapisnike o njenih
prejšnjih zaslišanjih izločiti iz spisa  in  shraniti  posebej.  Take
zapisnike  je mogoče le izjemoma uporabljati, če so izpolnjeni pogoji
iz 84. čl. ZKP.
                
                    Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
                
                
                    
                        
                             
                        
                        
                            Začnite z najboljšim.
                            VSE NA ENEM MESTU.