TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če priča, ki lahko po 227. čl. ZKP odreče pričevanje, kasneje umre,
ni mogoče po določbi 1. tč. 1. odst. 333. čl. ZKP prebrati zapisnika
o njenem prejšnjem zaslišanju, pač pa ga je treba po določbi 3. odst.
333. čl. ZKP izločiti iz spis.

S sklepom senata temeljnega sodišča na glavni obravnavi je bil iz
spis izločen zapisnik o zaslišanju priče, obdolženčeve sestre, ki ni
bila vabljena na glavno obravnavo, ker je pred tem umrla. Na pritožbo
javnega tožilca je višje sodišče ta sklep spremenilo tako, da je
izreklo, da se omenjeni zapisnik ne izloči iz spisa. Po stališču
višjega sodišča ni prav nobenega dvoma o tem, da se tudi zapisnik o
zaslišanju privilegirane priče, če je ta umrla, lahko prebere na
glavni obravnavi. Opustitev dolžnosti pričanja po 227. čl. ZKP je
namreč ugodnost v korist priče, ne pa ugodnost v korist obdolženca.
Gre za osebne pravice priče, ki pa s smrtjo take priče ugasne. Glede
na to, da je bila priča, ko je bila zaslišana v preiskavi, poučena v
skladu z določbo 2. odst. 227. čl. ZKP, pa je izjavila, da bo pričala
in je nato tudi pričala, je zapisnik o njenem zaslišanju procesno
veljaven. Z njeo smrtjo pa se ta značaj zapisnika ni spremenil. Zato
ga sodišče prve stopnje ne bi smelo izločiti.
Občna seja VSS se ni strinjala s stališčem višjega sodišča iz tehle
razlogov:
Po določbi 3. odst. 333. čl. ZKP se zapisniki o prejšnjem zaslišanju
oseb, ki so oproščene dolžnosti pričevanja (227. čl. ZKP), ne smejo
prebrati, če te priče sploh niso bile povabljene na obravnavo ali če
so na obravnavi izjavile, da nočejo pričati. Ker obdolženčeva sestra
ni bila povabljena na glavno obravnavo, saj je pred tem umrla, bi se
torej zapisnik o njenem zaslišanju v preiskavi, na glavni obravnavi
ne smel prebrati. Privilegirana priča ima namreč možnost, da se tudi
kasneje, ko se je enkrat že odrekla pravni dobroti, le-ta posluži ter
odkloni pričevanje. Z odrekom tej pravni določbi je izenačen le
primer, ko je priča pravilno povabljena na obravnavo, pa se je ne
udeleži, ne more pa se to ob njeni smrti predpostavljati, kot je to
storilo pritožbeno sodišče. Zato je treba v vseh primerih, ko
privilegirana priča umre in je zato ni mogoče vabiti na glavno
obravnavo, po določbi 3. odst. 333. čl. ZKP zapisnike o njenih
prejšnjih zaslišanjih izločiti iz spisa in shraniti posebej. Take
zapisnike je mogoče le izjemoma uporabljati, če so izpolnjeni pogoji
iz 84. čl. ZKP.