na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 445/2012 - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika – pogodba o denarnem depozitu – nagib za sklenitev pogodbe – neuresničena poslovna podlaga – vpliv na ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
13.11.2012
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 445/2012
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0076408
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika – pogodba o denarnem depozitu – nagib za sklenitev pogodbe – neuresničena poslovna podlaga – vpliv na učinkovanje pogodbe – trajno dolžniško razmerje – razvezni pogoj – nemogoč pogoj – neobstoječ pogoj – odpoved pogodbe – terjatev na vračilo deponiranega zneska – neupravičena pridobitev
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
JEDRO
Tudi, če je šlo v konkretnem primeru za izjalovljeno poslovno podlago, to ni vplivalo na pravno učinkovanje pogodbe, torej na obstoj pravic in obveznosti, ki so vsebina pogodbe.
V primeru nemogočega razveznega pogoja nastane enak položaj, kot če ta pogoj sploh ne bi bil določen. Če je razvezni pogoj nemogoč, ne more povzročiti razveze pogodbe. Zato se nemogoč razvezni pogoj šteje za neobstoječega; velja fikcija, da stranki razveznega pogoja sploh nista določili. Ker je prvotno mogoč rok za vračilo depozita postal nemogoč, se nemogoč rok šteje za neobstoječ razvezni pogoj, s tem pa je nastopila situacija, ko se je trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja spremenilo v trajno dolžniško razmerje brez določenega roka trajanja v smislu. Takšno dolžniško razmerje pa ne preneha avtomatično, pač pa je potrebna odpoved s strani ene od pogodbenih strank.
V primeru nemogočega razveznega pogoja nastane enak položaj, kot če ta pogoj sploh ne bi bil določen. Če je razvezni pogoj nemogoč, ne more povzročiti razveze pogodbe. Zato se nemogoč razvezni pogoj šteje za neobstoječega; velja fikcija, da stranki razveznega pogoja sploh nista določili. Ker je prvotno mogoč rok za vračilo depozita postal nemogoč, se nemogoč rok šteje za neobstoječ razvezni pogoj, s tem pa je nastopila situacija, ko se je trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja spremenilo v trajno dolžniško razmerje brez določenega roka trajanja v smislu. Takšno dolžniško razmerje pa ne preneha avtomatično, pač pa je potrebna odpoved s strani ene od pogodbenih strank.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.