TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 2.054,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Najmanj nenavadno je, da zatrjevanih zneskov računov, katere tožeča stranka sedaj uveljavlja, ni opazil noben izmed članov poslovodstva tožeče stranke, sploh glede na dejstvo, da je v nekaterih primerih šlo za zneske, ki so dosegali znesek, ki je predstavljal velik delež letnih prihodkov tožeče stranke. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na laičnost tožeče stranke, saj bi že v skladu s splošnim standardom skrbnosti dobrega gospodarja morali, v prvi vrsti M. B. kot prokuristka in P. M. kot direktor, vsaj v zaključnem računu za sporno leto opaziti, da je v njem naveden nesorazmerno visok račun glede na prihodke iz poslovanja tožeče stranke.

Očitek izvedenskima mnenjema izhaja zgolj iz nestrinjanja z ugotovitvami izvedenk. To je jasno vidno že iz pripomb k izvedenskemu mnenju izvedenke A., kjer tožeča stranka večkrat ponavlja, kaj "bi izvedenka morala ugotoviti", to pa jasno kaže na smer želenih odgovorov. Tožeča stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni vzbudila nobenega dvoma v izvedenski mnenji, zato nov (tretji) izvedenec v postopku ni bil potreben in prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko ga ni postavilo.