TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Če ASBH ne bi vlagala v sanacijo (z izdajo obveznic in prevzemom potencialnih obveznosti), tudi LB ne bi razpolagala s pozitivnim jamstvenim kapitalom, zato nekdanji delničarji LB niso upravičeni participirati pri tistem, česar brez vlaganj ASBH oziroma toženke ne bi bilo.

Glede na to, da je ASBH od LB prevzela slabe terjatve, za katere je bilo ocenjeno, da jih bo mogoče izterjati v 25 %(5), in potencialne (pogojne) obveznosti, so nekdanji delničarji LB upravičeni do sorazmernega dela morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije.

Ugovor toženke, da terjatev tožnikov še ni zapadla, ker še niso bila rešena sukcesijska vprašanja, ni utemeljen, saj podrejene terjatve niso odvisne od rešitve sukcesijskih vprašanj.

Zmotno je sklepanje sodišča druge stopnje, da sanaciji LB in NLB nista povezani in da zaključek sanacije NLB ne pomeni tudi zaključka sanacije LB, zato sanacija LB še ni zaključena. Namreč od uveljavitve UZITUL-A LB ni več »banka«, saj od takrat dalje zgolj le še upravlja s preostankom premoženja (22.c člen UZITUL-A) in torej ne opravlja več bančnih poslov, po šestem odstavku 22.č člena UZITUL-A pa je uprava NLB morala sprejeti zaključno bilanco LB. Po ZPSS pa se sanacija izvaja zgolj v bankah in hranilnicah (1. člen ZPSS) ter z namenom preprečiti stečaj banke (22. člen ZPSS). Ker torej LB od uveljavitve UZITUL-A ni več »banka«, se tudi sanacija v njej ni več izvajala.

Sanacija LB je

de facto

zaključena, ko so bile unovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljane potencialne obveznosti.